Franja

latus³ -eris, n (prim. lātus²)

1. stran, bok, lákotnica
a) človeškega telesa: latus offendisse vehementer Ci., cuius latus ille mucro petebat Ci., inter latera nostra sica illa versabitur Ci., lateris dolor Ca., Ci. ali laterum dolor H. zbadanje, (z)bodljaj, mutare latus V. leči na drugo stran, offendit te circumfusa turba lateri meo L., lateri adhaerere gravem dominum L. „da jim visi za vratom (diha za vrat) hud tiran“, „da jim diha silnik za tilnik“, lateri alicuius haerere ali iunctum esse Iust. držati se koga, ne ganiti se od koga, vellere latus digitis O. (po)cukati koga ob strani (da bi ga spomnil na kaj), artifices lateris O. umetniki v stranskem telesnem gibanju = baletni plesalci, baletniki, latus gladio haurire, hostis latus subiecto mucrone haurire Cu., latus ense haurire Sil., latus mucrone confossum ali transfossum Aur., dextrum latus Suet., excreverat etiam in dexteriore latere eius caro Suet., latere convulso Suet.; latus pri govornikovem telesnem gibu: laterum inflexione hac forti ac virili Ci., virili laterum flexione Ci., in dextrum ac laevum latus Q.; latus za izražanje spolne združitve: latus componere lateri Luc. ap. Non., latus et vires affere puellis O.; kot borilni t.t.: latus dare (alicui) Val. Fl. (nasprotniku) (po)kazati nezavarovano stran, izpostaviti se (mu); od tod pren.: saepe dabis latus nudum Tib., tako tudi: malo latus obdere apertum H., ne adulatoribus latus praebeas Sen. ph., imperii nudum latus ostendere Fl.; naspr. latus alicuius ali alicui tegere L., Auct. b. Alx., Suet. ali latus alicui claudere Iuv. zaslanjati (varovati) komu (levo) stran, iti komu ob (levi) strani; poseb. o varovancih, ki so spremljajoč svoje zaščitnike stopali ob njihovi levi strani: utne tegam Dumae latus? H., podobno: alicui latus dare Sen. ph. ali alicui latus cingere (o dveh ali več osebah) L., O. ali alicuius latera cingere (o dveh) L., patriciis iuvenibus latera saepire L. ograjevati (obdajati) se s patricijskimi mladeniči; preg.: tecto latere abscedere Ter. celo kožo odnesti, celo glavo odnesti; ab alicuius latere numquam discedere Ci. nikdar ne zapustiti koga, sedere ad latus praetoris Ci. sedeti ob pretorju, biti pretorjev prisednik (prim. moderni naslov „adlátus“ in sl. „pribočnik“); ab latere alicuius esse biti eden izmed spremljevalcev (prijateljev, zaupnikov, iz bližine) koga: insontes (?) ab latere tyranni L., cum ad perniciem eius etiam ab latere ipsius pecuniā sollicitaret hostis Cu. ko je skušal ljudi iz njegove okolice podkupiti z denarjem, ille tuum dulce latus Mart. ki ti je bil tako iskreno vdan; poseb. sorodstvo, zlasti stranska sorodstvena linija, stranski rod, stransko pokolenje: latus omne divinae domus Stat., a meo tuoque latere Plin. iun., ex latere uxorem ducere Paul. (Dig.), ex lateribus cognati Paul. (Dig.). stranski sorodniki.
b) živalskega telesa: cuius (sc. equi aēnei) in lateribus fores essent Ci., latera ac ventres hauribant supter equorum cornibus (sc. tauri) Lucr.

2.
a) meton. bok kot mesto, kjer je središče moči, sile, sl. kolk, ledje (ledja), pri govorniku tudi pljuča, prsi, sploh moč, sila: tu istis faucibus, istis lateribus, ista gladiatoria totius corporis firmitate tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras, ut … Ci., quae vox, quae latera, quae vires huius unius criminis querimoniam possunt sustinere? Ci., neque enim ex te umquam es nobilitatus, sed ex lateribus et lacertis tuis (o atletu Milonu) Ci., latera, fauces, linguam intendere Ci., vocis sonus, latera, vires Ci., cum legem Voconiam voce magna et bonis lateribus suasissem Ci. na vse grlo, na vso moč, invalidum l. O., dum … vox ac latus praeparetur Q., voci laterique consulere Plin. iun.
b) (pesn.) sinekdoha vse, celotno telo: longāque fessum militiā latus H., brevi latere ac pede longo est H. tršat, Europe niveum doloso credidit tauro latus H., metiri latus H. rast, latus summisit in herba O., latus in fulvis deponit harenis O., penna latus vestit O., latera contubernio eius defessa Suet.; tudi o osebi sami: hoc latus H. „(ta) moja glava“ = jaz (= hic ego).

3. metaf. stranica, stran, plat, bok (katerega koli predmeta, naspr. frons, tergum): latus unum castrorum C., insula, cuius latus unum est contra Galliam C., ex utraque parte lateris C. z obeh strani (sc. nekega griča), fossa directis lateribus C., latere ex utroque infraque superque Lucr., ab utroque viae latere L., Macedoniae latus, quod ab Illyrico patet L., haud procul ab latere castelli S., latus mundi H. del, latus dextrum domus H., nudum remigio latus H. ladjin bok, prora … undis dat latus V. bok, ubi pulsarunt noviens latera ardua fluctus O., si inclinata sunt et abierunt in latus (sc. navigia) Sen. ph., ab lateribus terrae Sen. ph. na straneh, l. Capitolii Suet., ex omni latere circumplexa (sc. turris) igni Gell., l. Armeniae, Ciliciae, Isauriae, Antiochiae, Alanorum Amm.; latus = stran sveta, del sveta: l. australe, occiduum, septentrionale Amm.; poseb. kot voj. t.t.
a) bok, krilo vojske: equites (naves) ad latera disponere C., ad latus apertum hostium constitui C., lateribus circumfunditur equitatus Cu., veritus, ne in frontem simul et latera suorum pugnaretur T., latus dextrum Sorapio agebat, lateraque nudantes intecta, nudatis equitatus sui lateribus Amm.; od tod: nostros latere aperto aggressi C. ali aperto latere legiones circumvenire C. ali ne aut a fronte aut ab latere adgrederentur L. ali ex lateribus aggredi S. „z boka“, sl. (z napadalčevega stališča) „v bok“, „na boku“ oz. „na bokih“, „na krilih“, a tergo, (a) fronte, (a) lateribus tenebitur, si in Galliam venerit Ci. (od) zadaj, (od) spredaj, z boka (bočno); latera = ordines (bojne) vrste: consertis lateribus Amm.; pren.: ut non tam concurrere nubes frontibus adversis possint quam de latere ire Lucr.
b) kot mat. t.t. stranica kakega geom. lika: absolutus laterum (sc. crystalli) levor est Plin., quare nascatur (sc. crystallus) sexangulis lateribus, non facile ratio invenitur Plin., triangula plus aequis lateribus quam inaequalibus Q., in data linea triangulum aequis lateribus constituere Q.

laudō -āre -āvī -ātum (laus)

1. (po)hvaliti, proslaviti (proslavljati), (po)velič(ev)ati, hvaleč prizna(va)ti, odobriti (odobravati) (naspr. reprehendere, vituperare, accusare, culpare): laudari a laudato viro Naev. ap. Ci., quam rationem omnes non solum probant, sed etiam laudant Ci., laudantur exquisitissimis verbis legiones Ci., numquam satis laudari poterit philosophia Ci., Agesilaus … laudavit consilium eorum N., l. numen (sc. v pesmih) H., ubi haec severus te palam laudaveram H. ko sem bil pred teboj govoril … tako vzneseno, depositum laudas … pudorem H., prava laudantium sermo Sen. ph. hvalisanje, l. vocem suam, formam pietatem Suet., Cicero in Limone hactenus laudat (sc. Terentium) Suet., laudare aliquem ob ea, ob quae gratias agerem Plin. iun., l. coram in os (= gr. κατὰ στόμα ἐπαινεῖν) Ter. ali l. in faciem Lact. v obraz hvaliti; l. aliquem alicui (koga pred kom) Ter.; okrepljeno: l. aliquem ali aliquid laudibus Pl., Ci. na moč hvaliti, s pohvalami (s (po)hvalo) (po)velič(ev)ati; z in z abl. personae: id maxime in Agrippina laudare, quod (da) Germanici nepotem secum traheret T.; z in z abl. rei (pri čem, zaradi (zastran) česa): in quo tuum consilium nemo potest non maxime laudare Ci. ep., ut ad peiora iuvenes laude ducuntur, ita laudari in malis malent Q.; v pass. z gr. dat. personae: viris laudata est Ci. ep., Lucifer … laudatur Veneri Sil., Germanicus cunctis laudatus T.; pass. laudor z inf.: extinxisse nefas tamen et sumpsisse merentīs laudabor poenas V.; abs.: abi, laudo ali samo laudo Pl., Ter. dobro si opravil! dobro! prav tako!

2. occ.
a) obtožencu da(ja)ti ugodno pričevanje, zagovarjati, braniti ga: Ci. ep., Asc.
b) govoriti komu pogrebni (nagrobni) govor: Plin. iun., quem (sc. P. Africanum) cum supremo eius die Maximus laudaret, gratias egit dis immortalibus, quod … Ci., l. aliquem scripto meo (po mojem osnutku) Ci. ep., aliquem e more pro rostris l. Suet., aliquem pro contione l. Suet., laudatum corpus in foro positum, laudatum corpus sepultum est Aur.
c) pesn. = koga blagrovati, komu zavidati (kaj): agricolam laudat leti iuris peritus H.; z objektnim gen. (zaradi česa): laudabat leti iuvenem Sil.
d) kako zdravilo hvaleč odobravati, priporočati: aliquid ad aliquid Plin., apri … cerebrum contra eas (sc. serpentes) laudatur Plin.

3. koga hvaleč (pohvalno) imenovati, omeniti (omenjati), navesti (navajati): aliquem testem Pl., Cod. I., quem rerum Romanarum auctorem laudare possum religiosissimum Ci., quem enim auctorem de illo (sc. Socrate) locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., laudare significat prisca lingua nominare appellareque; sic auctor laudari dicitur, quod est nominari Gell. — Od tod

1. adj. gerundiv laudandus 3 hvalevreden, vreden slave, vreden vsega priznanja, častivreden, pohvalen: cuius ratio etsi non valuit, tamen magnopere est laudanda V., laudande sol H., scis … istos, ut non laudandos, sic tamen esse iocos O., laudandus et ille, qui tertium consulatum meruit Plin. iun.; z abl.: armis vel rastris laudande Camers Sil.; z gen. (zaradi česa): laudande laborum Sil., vitae laudandus opacae Sil.; subst.: laudanda -ōrum, n hvalevredna dejanja: Plin. iun.

2. adj. pt. pf. laudātus 3 (po)hvaljen, (po)hvalen, hvalevreden, častivreden, (pro)slavljen, vreden slave, slaven, lep, izvrsten: vir l. Ci. ep., l. artes Ci., facies, vultus, pavo, signa O., vox Suet., saccharon laudatius India (sc. fert) Plin., quanto maiora auctioraque sunt, multo etiam tanto laudatiora sunt Gell., quae laudatissima formae dote fuit virgo O., e Caedicio campo laudatissimus (sc. caseus), feniculum laudatissimum, sampsuchum laudatissimum Plin.

laureātus 3 (laurea) z lovorjevim vencem ali lovorjevo vejico ovenčan ali okrašen: imago Ci., navis Vitr., fores Sen. ph., plebs Suet. Zmagoviti vojskovodje so z lovorjevimi vejicami venčali svoje liktorje in njihove fasces, pa tudi svoja senatu poslana poročila o vojnih dogodivščinah in zmagah, triumfatorji tudi svoj voz in svojo glavo; od tod: laureati lictores, fasces Ci., laureatae litterae ali litterae l. L., Amm. z lovorjevo vejico ovito pisno poročilo o zmagi, enako tudi subst. laureātae -ārum, f (sc. litterae): Plin. iun., ne laureatis quidem gesta prosecutus est (sc. Agricola) T., l. currus Suet.

Laurentum -ī, n Lavrént, staro, imenitno mesto v Laciju jugovzhodno od Ostije, nekdaj prestolnica kralja Latina: Mel., Plin. Od tod adj.

1. Laurēns -entis
a) lavréntski: ager Varr., L., arva, Tiberis V., litus O., agri O., Tib., castrum Tib.; subst. α) Laurēns -entis, n (sc. praedium) Lavrént(sko), podeželsko posestvo Plinija mlajšega pri Lavrentu: Plin. iun. β) Laurentēs -ium, m Lavrénčani, preb. Lavrenta: V., L., Laurentēs Lavīnātēs, gl. Laurolāvīnium.
b) pesn. = latínski (lácijski), rímski: Picus O., bella, populus, praeda Sil.

2. Laurēntinus 3 lavréntski: via Val. Max., Plin. iun.; subst. Laurentīnum -ī, n (sc. praedium) Lavréntsko, podeželsko posestvo Plinija mlajšega pri Lavrentu: Plin. iun.

3. Laurentis -idis (starejša obl. za Laurēns) lavréntski: Caper ap. Prisc.; kot fem.: terra Laurentis Enn. ap. Prisc.

4. Laurentius 3 lavréntski: palus Laurentia V.

laureola -ae, f (demin. laurea) lovorjeva vejica, častno znamenje zmagovitih vojskovodij, od tod meton. = zmagoslavje, triumf: Ci. ep.; preg.: laureolam in mustaceo quaerere Ci. ep. (gl. mustāceum).

laureus 3 (laurus) lovorjev, lovorov, lovorikin: folia Ca., silva Varr., corona L., Suet., Iust., Aur., virga O., ramus, oleum Plin., pira Plin. z vonjem po lovor(j)u, cerasa Plin. v lovoriko vcepljene, nemus Mart. lovoričje, ramulus Suet., rosa Ap. Od tod subst. laurea -ae, f

1. (sc. arbor) lovorika, lovor: Ph., spissa ramis laurea H., in quibus (sc. litteris) … scriptum erat lauream in puppi navis longae enatam L., factis modo laurea ramis adnuit O.

2. (sc. corona) lovorjev venec, lovorjeva vejica: decemviri laureā coronati L.; poseb. kot naglavni okras Apolona (ki mu je bila lovorika posvečena) in njegovih zaščitencev, pesnikov, pa tudi drugih bogov, svečenikov (flamines), delfsko preročišče za (na)svet vprašujočih oseb, kot okras pismenih poročil vojskovodij o zmagah, zmagovalcev, triumfatorjev (ki so imeli na glavi lovorjev venec in v rokah lovorjevo vejico); tudi podobe staršev in prednikov so krasili z lovorjevimi venci: Pindarus … laurea donandus Appolinari H. z lovorjevim, Apolonu posvečenim vencem, gestata est laurea nobis O., laurea flaminibus quae toto perstitit anno tollitur O., an … laurea illa magnis periculis parta amittit longo intervallo viriditatem? Ci., cedant arma togae, concedat laurea laudi Ci., coronati et lauream in manu tenentes L., laurea in Capitolium lata Suet., de Sarmatis lauream modo Capitolino Iovi rettulit Suet., urbem praetextatus et laureā coronatus intravit Suet., tot bellorum palmas laureasque una secum victori tradens Iust.; prim. še: Sen. ph. (Consolat. ad Helviam, 10) in Plin. (15, 126), linguae (zgovornosti) lauream merite Plin.; meton. zmagoslavje, zmaga, triumf: quam lauream cum tua laudatione conferrem? Ci., cupidi laureae Ci. (po nekaterih izdajah coronae laureae), praestat et exsulibus pacem tua laurea, Caesar O., lauream deportare T., laureae triumphos reportare, laureas fori speciosis certaminibus occupantes Amm.

Laurōn -ōnis, f Lavróna, mesto v Tarakonski Hispaniji: Fl. Od tod adj. Laurōnēnsis -e lavrónski: vina Plin.

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

Laverna -ae, f Lavêrna, boginja (poštenega in nepoštenega) dobička (zato tudi boginja in zaščitnica tatov in sleparjev): Nov. fr., Pl., pulchra Laverna, da mihi fallere, … noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. — Od tod

1. adj. Lavernālis -e lavêrnski: porta Varr., P. F. vrata v Rimu, ob katerih je stal Lavernin žrtvenik.

2. subst. Laverniō (lavernio) -ōnis, m tat: Laverniones fures antiqui dicebant, quod sub tutela deae Lavernae essent P. F.

Lāvīnium -iī (-vīnī V.), n Lavínij, mesto v Laciju med Lavrentom in Ardejo, ki ga je baje ustanovil Enej in ga tako imenoval na čast svoji soprogi Laviniji: L., V., Tib., Iuv. (z obl. Lāvīnō od Lāvīnum, ī, n. ali po drugih Lāvīniō = Lāvīnjō), Iust. Od tod

1. subst.
a) Lāvīniēnsēs -ium, m Lavínijci, preb. Lavinija: Varr.
b) Lāvīnātēs -ium, m, gl. Lauro-lāvīnium.

2. adj.
a) Lāvīnius 3 lavínijski: litora V., sedes Lucan.
b) Lāvīnus 3 lavínijski: litora Pr.

lavō -āre, klas. lāvī, lavātum, pt. fut. lavātūrus (vulg. lōtūrus), pt. pf. lautus (vulg. lavātus, lōtus), predklas. in pesn. lavo -ere (—) (—); sestavljenke se spregajo po 3. konjugaciji: ab-luō, di-luō, e-luō (lavō -āre iz *lovō -āre, prim. gr. λούω = λοέω [iz λοƑέω] Hom. in λόω [iz λόƑω] Hom. umivam, kopam, λουτρόν kopel, lat. lūstrum, lūtor, adluviēs, dīluviēs, dīluvium, delūbrum, pollūbrum idr., stvnem. louga, nem. Lauge = sl. lug)

1. umi(va)ti, (o)kopati, (o)prati: manūs lavare Ci., manus manum lavat (preg.) Sen. ph. (Apocol.), Phoebe, qui Xantho lavis amne crines H., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere (v medenici) H., pure loti pedes Plin., lavare dentes Plin. iun. ali puriter dentes Cat., cutem Lact., Venus lavans sese Plin., l. vellus, lanam, lanas Plin., vestimenta Tit. fr., Fr., vestimenta iam semel lota Petr., sacra lavaturas mane petebat aquas O.; intr. lavare umi(va)ti se, (o)kopati se: lavare frigida (sc. aquā) Pl., vos lavate interibi Pl., pisces usque dum vivunt lavant Pl., illa si iam laverit mihi nuntia Ter., rex lavans L. v kopeli, lavatum ire Ter., H. iti se kopat, kopati se, lavare ex lacu Vitr., lavare saepius in die Suet.; med. lavari umi(va)ti se, (o)kopati se, (s)kopati se: ornantur lavantur terguntur poliuntur Pl., cum soceris generi non lavantur Ci., quom lauti accubuissent Ci., cur te lautum voluit … occidere Ci., in eam se consuetudinem adduxerunt (sc. Suebi), ut … lavarentur in fluminibus C., lavari postero die Cels., totus lavor Sen. ph. po vsem telesu, lavari calidā Plin. ali frigidā (sc. aquā) Plin. iun. ali aquā calidā Iust., lavari calidis frigidisque unguentis Suet., vino lotus Plin., ad lavandi tempus Gell.

2. metaf.
a) močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), obli(va)ti, poli(va)ti: lavit ora cruor V., lavit ater corpora sanguis V., reliquias vino et bibulam lāvēre favillam V., quando Padus Matina laverit cacumina H., lacrimis vultum lāvēre profusis O., quas Oceani refluum mare lāvit arenas O., pectora … lavi calido prosecta cerebro Lucan. sem oškropil, suo lăvit arma cruore Sil., lavimus Hennaeas animoso sanguine vallīs Sil., hos (sc. Umbros) Aesis Sapisque lavant Sil. čez njihovo ozemlje tečeta, lacus … lavit … aspergine silvas Sil., his (sc. rivis) … omnia lavantur Plin. iun.
b) sp(i)rati: sudorem Fr.; pren.: venias nunc precibus lautum peccatum tuom? Ter. opravičevat, dulci mala vino lavĕre H. spirati = preganjati. — Od tod adj. pt. pf. lautus 3, adv. -ē umit, opran, od tod

1. čeden, snažen: res Ter., dolia Ca., senex manibus lautis H., pure lautum in sacrarium deducere L.

2. metaf.
a) (o stvareh) ličen, lep, zal, kras(ot)en, sijajen, dostojen, izvrsten, ne neznaten = znaten: multa et lauta supellex Ci., lauta supellex non illa quidem luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., nihil apud hunc lautum, nihil elegans, nihil exquisitum Ci., l. patrimonium Ci., l. civitas Ci., lautiora opera Plin., lauta cena Mart., lautior cena Suet., lautius convivium Suet., lautioris mensae epulae Hier., cena lautissima Plin. iun., laute vivere V. dostojno = stanu primerno, parum laute deversari Ci. stanu neprimerno, lautius res domesticas tueri Ci. dostojneje gledati (paziti) na … ; adv. tudi dodobra, pošteno, izvrstno, (pre)krasno: laute aliquem ludificari Pl., facete! lepide! laute! Ter., lautissime aliquem emungere Poeta ap. Ci.
b) (o abstr.) dostojen, spodoben, slovit, velik: negotium Ci. ep., lautior liberalitas Ci., cura lautissima Plin.
c) (o osebah) odličen, imeniten, olikan, uglajen, uglajenega vedenja: lautus eques Romanus H., lauti iuvenes Ci., homines lauti et urbani Ci., lautiores liberti Ci., equites Romani lautissimi Ci., valde iam lautus es Ci. močno se že imenitiš (hvališ, bahaš).

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

Lēander (in Lēandrus: Mart.) -drī, m (Λείανδρος) Leánder, mladenič iz Abide, ljubimec svečenice Hero (Hērō, Ἡρώ) v Sestu, ki je vsako noč plaval k svoji ljubici čez Helespont, dokler ni nekoč na tej poti utonil: O., Mart. Od tod adj. Lēandricus 3 Leándrov, leándrski: natatus Fulg. = Lēandrius 3: Hellespontus Sil.

Learchus -ī, m (Λέαρχος) Leárh, sin Atamanta in Ino, ki ga je oče v besu ubil: O., Hyg. Od tod adj. Learchēus 3 (Λεάρχειος) Leárhov: umbrae O.

Leben, das, (-s, -) življenje; das Leben nach dem Tode posmrtno življenje; tägliches Leben vsakdanje življenje; das nackte Leben golo življenje; ein (einsames/arbeitsames ...) Leben führen živeti (osamljeno/delovno) življenje; sein Leben fristen životariti; am Leben živ; am Leben sein biti živ, živeti; am Leben bleiben ostati živ, preživeti; am Leben lassen pustiti živega/pri življenju; auf Leben und Tod na življenje in smrt; sich durchs Leben schlagen prebijati se (skozi življenje); fürs ganze Leben za vse življenje; fürs Leben gern nadvse rad; im Leben v življenju; nie im Leben nikoli; mit beiden Beinen im Leben stehen biti realističen; ins Leben v življenje; ins Leben zurückbringen oživiti, oživljati; ins Leben rufen priklicati v življenje, figurativ ustanoviti; mit dem Leben davonkommen rešiti se, odnesti jo; mit dem Leben bezahlen plačati z življenjem; nach dem Leben trachten streči po življenju; nach dem Leben malen naslikati po naravi; ums Leben bringen ubiti; ums Leben kommen umreti, izgubiti življenje; um sein Leben bitten prositi za življenje/za milost; zeit (meines/seines ...) Lebens vse (moje/njegovo) življenje, vse žive dni; zwischen Leben und Tod med življenjem in smrtjo; das Leben schenken podariti življenje, einem Kind: poviti otroka, roditi otroka; sich das Leben nehmen končati se sam, vzeti si življenje; der Frühling/Herbst des Lebens pomlad/jesen življenja; sein eigenes Leben leben živeti svoje življenje; sein Leben vor sich haben imeti še vse življenje pred seboj; sein Leben hinter sich haben stati na koncu življenja; sein Leben lassen žrtvovati življenje; sein Leben wagen tvegati življenje; sein Leben einsetzen zastaviti življenje (für za) ; sein Leben teuer verkaufen drago prodati svoje življenje; sein (mein ...) Leben hängt an einem seidenen Faden (njegovo, moje ...) življenje visi na nitki; das süße Leben/ein süßes Leben sladko življenje

Lechaeum -ī, n (Λέχαιον) Leháj(on), Korintu podrejeno primorsko mesto s pristaniščem ob Korintskem zalivu: L., Pr. — Soobl. Lechĕae -ārum, f Léheje: Plin., Stat. — Od tod adj. Lechēus 3 léhejski: sinus Lecheus Porph. = Korintski zaliv.

lēctiō -ōnis, f (legere)

I.

1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet. —

II.

1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

3. meton.
a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.

lecti-sternium -iī, n (lectus in sternere) pravzaprav pregrinjanje obmiznih blazinjakov, pripravljanje obmiznih ležišč; od tod v obr. jeziku pogostitev bogov, božanska gostija, pri kateri so na blazinjake (lecti) polagali podobe bogov in prednje postavljali jedi: L. To se je v nekaterih svetiščih dogajalo vsak dan (lectisternia diurna L.) ali pa le ob poseb. pomembnih političnih dogodkih. Prve gostije so prirejali triumviri epulones, slednje pa posebne družbe. Lectisternia, ki so jih prirejali na čast boginjam, so imenovali sellisternia: T.; kipov boginj namreč niso postavljali na blazinjake, ampak na stole. Z vsako božansko gostijo je bilo povezano tudi javno prehranjevanje ljudstva.

Lēda -ae, f in Lēdē -ēs, f (Λήδα) Léda, Testijeva hči (Thestius, Θέστιος), soproga spartanskega kralja Tindareja (Tyndareus, Τυνδάρεος); po starejši bajki je rodila Zevsu Polidevka in Heleno, hkrati pa svojemu soprogu Kastorja in Klitajm(n)estro, po mlajši pa Zevsu, ki se ji je približal v labodji podobi, dvoje jajc: iz enega sta izšla Dioskura Kastor in Polidevk (Poluks), iz drugega pa Helena: O., H. Po njeni smrti so jo častili kot boginjo Nemezis (Nemesis): Lact. — Od tod adj. Lēdaeus 3 (Ληδαῖος) Lédin, Lédinega rodu, od Léde izhajajoč: Helena V., Hermione (Hermiona, Ledina vnukinja) V., dii (= Kastor in Poluks) O., sidera Lucan. ali astrum Mart. ozvezdje Dvojčka (= Kastor in Poluks), olores, ovum Mart., Amyclae Sil. po Ledi sloveče; pesn. = spart(an)ski, (špart(an)ski): gurges Stat., Phalanthum (= Tarentum) Mart. (ker je mesto ustanovil špartanec Falant (Phalanthus, Φάλανϑος)).

lēgātārius 3 (lēgātum)

1. komur je v oporoki kaj oporočeno (zapuščeno, določeno): mulier Icti.; od tod subst. lēgātārius -iī, m imetnik volila, legatar, dedič: Suet., Icti.; lēgātāria -ae, f imetnica volila, legatarka, dedinja: Icti.

2. v oporoki naročen, z oporoko določen: privatorum memoris legatariae editiones parentant Tert.