Franja

balsamum -i, n (semit.; gr. βάλσαμον)

1. balzamovo drevo, balzamov grm, balzamovec: Plin., balsamum modica arbor T., balsami lacrima Cels. ali humor T. balzamov sok.

2. met. balzamov sok, balzamovo olje, (gileadski) balzam: Vulg., oleum balsamum Ap., balsamum sudare Iust. (o drevesih); kot zdravilo: Cels.; kot dišava: Ap., Vulg.; kot gorivo: Lamp.; pl. balsama balzamovi sokovi, balzam, poseb. kot dišava: Mart., Ap. idr. sudantia ligno balsama V., ubi tura balsamaque sudantur T.

balteus -eī, m, redkeje balteum -eī, n (etr. po Varr. ap. Char.) rob, pas, obloga, okrajek,

I. na splošno

1.
a) kolačeva skorja: Ca.
b) vrbino lubje: (salices) emittunt … balteo corticis vincula Plin.

2. presledek med posam. skupinami sedežev v amfiteatru: Tert.

3. rob ob podlogi na stebrovem nadglavju: baltei pulvinorum Vitr.

— II. occ. pas,

1. na katerem visi meč idr., opasilo: Sen. tr., Val. Fl. idr., quod cingulum e corio habebant bullatum, balteum dictum Varr., verutum in balteo defigitur C., auratae vaginae, aurata baltea illis erant L. ap. Non., humero cum adparuit alto balteus V., pharetram …, lato quam circumplectitur auro balteus V. strelotokova preveza, lato balteus auro praetegit (vulnus) Pers., praebebant caesi baltea lenta boves Pr., ille (sinus) … oblique ducitur velut balteus Q., manipuli quoque et gregarius miles … balteos phalerasque … loco pecuniae tradebant T.

2.
a) ženski pas: Ap., balteus … fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., ussit amatorem balteus iste (Veneris) Iovem Mart.
b) pas velikega judovskega duhovnika: Vulg.

3. pas kot okras okoli konjskega vratu ali na njegovih prsih; na takem pasu so pogosto viseli kraguljčki: neque enim in emendis equis … baltei polimina inspicimus Ap., me … pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum … affatur Ap.

4. konjska podproga: Cl.

5. met. pl. udarci s pasom ali jermenom: quotiens rumoribus ulciscuntur baltea (servi) Iuv.

Opomba: Gen. sg. balte͡i (dvozložno): V.

bambaliō -ōnis, m (gl. babulus in prim. gr. βαμβαίνω, βαμβαλίζω z zobmi klepečem, jecljam) jecavec; kot nom. propr. Bambaliō -ōnis, m Bambalion (Jecavec), priimek Fulvijinega očeta, Antonijevega tasta: qui propter haesitantiam linguae cognomen ex contumelia traxit Ci.

Bändel: am Bändel haben , figurativ oviti okoli prsta; am Bändel hängen držati se (koga) kot klop

bandierina f

1. pomanjš. od ➞ bandiera zastavica

2. šport
tiro dalla bandierina kot, korner

bannen (mit dem Bann belegen) izobčiti; Geister: odgnati, Not, Arbeitslosigkeit: pregnati; uročiti, začarati, wie gebannt kot uročen

bar¹ [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba

to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

barbet [barbɛ] masculin koder (pes)

crotté comme un barbet ves blaten, pokrit z blatom
suivre quelqu'un comme un barbet komu kot pes slediti

barbitos -ī, m (gr. βάρβιτος)

1. pesn. ime za brenkalo z več strunami, ki pa se nekoliko razlikuje od lire, plunka, lutnja, včasih tudi lira: Cl., age dic Latinum, barbite, carmen H.; pl. heterogen. barbita: Aus.

2. met. kot fem. pesem (igrana na lutnji): non facit ad lacrimas barbitos ulla meas O.

barbula -ae, f (demin. barba)

1. bradica, mišja brada, mah, puh: barbula prima Luc., non hāc barbulā, quā ista (mulier) delectatur, sed illā horridā Ci.

2. pren. (o rastl.) v pl. barusice, kocinice: barbulae pastillicantes Plin. — Kot nom. propr. Barbula -ae, m Barbula, priimek Kvinta Emilija: L.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

Bärengesundheit, die, trdno zdravje, eine Bärengesundheit haben biti zdrav kot dren

Bärenhunger, der, huda lakota, požrešnost; einen Bärenhunger haben biti lačen kot volk

Bärenkräfte: Bärenkräfte haben biti močan kot medved

bargee [ba:dží:] samostalnik
barkar, čolnar
pogovorno surovež

to swear like a bargee preklinjati kot voznik
pogovorno lucky bargee srečnež

barile m

1. sod, sodček:
essere grasso come un barile pren. biti debel kot sod
fare il pesce in barile pren. delati se neumnega (pri tvegani odločitvi)

2. ameriški baril (30-70 l); sodček (prostorninska mera za surovo nafto)

bark³ [ba:k] samostalnik
lajež, lajanje; regljanje (puške)

his bark is worse than his bite ni tako hud kot je videti