Franja

fūcus¹ -ī, m (izpos. gr. φῦκος haluga (= morska alga rjave barve))

1. lakmusov lišaj, orselja (iz katere se pripravlja rdečilo): Plin., Q., qui Sidonio contendere ostro nescit Aquinatem potantia vellera fucum (kot nadomestilo za škrlat (bager)) H.

2. meton.
a) rdeča (škrlatna) barva, rdečina, škrlat, bager: Lucr., Cat., Tib., Lucan., Stat., Aus., Prud., Tyrius, purpureus O.
b) (rdečkasta) voskovina, zamazilo, „lotanje“: fucoque et floribus oras explent (apes) V.

3. metaf. videz, hlimba, pretvarjanje, pretvara, hinavščina: color venustatis non fuco inlitus, sed sanguine diffusus Ci., sine fuco ac fallaciis (aliteracija) Ci. brez prikrivanja, merx sine fucis H., fucum facere (alicui) Ter., Q., Ci. slepiti, za norca imeti (koga), veritatem fuco … mentiri Lact., iudices fuco illiti Amm., multa fucis illita Prud.

fühlen

1. čutiti (sich se); sich fühlen počutiti se; imeti občutek, da...; biti (sich glücklich fühlen biti srečen, sich verletzt fühlen biti prizadet)

2. (tasten) tipati, (suchen) tipaje iskati (nach kaj)

fumo

A) m

1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

3. para:
il fumo della pentola para iz lonca

4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva

fund¹ [fʌnd] samostalnik
osnova; sklad, fond, zaloga, glavnica, kapital, denar
množina državni papirji, obveznice

consolidated funds državni fondi na borzi
sinking fund amortizacijski fond
to be in funds imeti denar
to raise funds nabirati denar, ustvarjati zaloge
low in funds reven, brez denarja

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

fureur [fürœr] féminin besnost, pobesnelost, divjanje; razjarjenost, jeza, (slepa) strast; veliko navdušenje; silovitost, ognjevitost; besnenje (viharja); pluriel, poétique izbruhi besnosti, pobesnelost

fureur du jeu, de lire strast do igranja, do branja
à la fureur silno, strastno
aimer à la fureur zelo rad imeti
fureurs de la guerre divjanje, pobesnelosti vojne
la mer est en fureur morje besni
faire fureur biti zelo priljubljen, v modi; delati furorje, besneti
mettre en fureur razjariti
être pris de fureur contre quelqu'un razjeziti se na koga
entrer en fureur, éclater en fureur pobesneti

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

gage⁵ [geidž] samostalnik
navtika lega glede na veter

to have the weather gage of biti v privetrju; figurativno imeti prednost pred

gai, e [ge, gɛ] adjectif vesel, veder, razposajen; (prostor) prijazen, (barva) svetel, živ; familier malo vinjen

chanson féminin gaie vesela, okrogla pesem
gai comme un pinson vesel ko ptiček na veji
être un peu gai (familier) imeti ga malo pod kapo

gain [gɛ̃] masculin dobiček, prid, korist, prednost, dobitek; pridobivanje, dohodek, zaslužek, plačilo

gain accessoire stranski zaslužek
gain horaire plača od ure
gain médiocre slab zaslužek
gain de place, de temps pridobitev na prostoru, na času
amour masculin du gain, âpreté féminin au gain dobičkaželjnost
être âpre au gain biti dobičkaželjen
obtenir gain de cause dobiti (pravdo), zmagati v diskusiji
réaliser de gros gains napraviti velike dobičke
retirer du gain de quelque chose imeti korist od česa

gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
je n'ai pas la gale nisem garjav
(populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
(familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi

galère [galɛr] féminin galeja; figuré kaznilnica; figuré težak poklic, težke življenjske razmere; technique peč plamenica, topilnica; pluriel prisilno delo

mener une vie de galère imeti težko življenje
vogue la galère! naj pride, kar hoče!

galérien [galerjɛ̃] masculin suženj na galeji; kaznjenec

travailler comme un galérien težko delati, garati
mener une vie de galérien imeti težko življenje, mučiti se

gallows¹ [gǽlouz] samostalnik
množina vislice

hudomušno gallowses naramnice
to cheat the gallows umreti naravne smrti (o zločincu)
to come to the gallows biti obešen
a gallows look obešenjaški pogled
to have the gallows in one's face imeti obraz zločinca

game⁴ [geim] samostalnik
divjačina; lov; plen

big game velika divjačina; sleng težko dosegljiv cilj
to fly at a higher game imeti višje cilje

gamelle [gamɛl] féminin menažka, kovinska posoda ali skledica (s pokrovom); vojaška hrana; marine (častniška) menza

manger à la gamelle jesti v kantini (menzi), imeti preprosto hrano
ramasser une (populaire) gamelle pasti (padem), lopniti; imeti smolo

gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
de (buena) gana (od srca) rad
de mejor gana rajši
de mala gana nerad
de su gana prostovoljno
darse gana dobiti veselje za
pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
hacer gana dobiti tek za jedi
no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
estar sin ganas ne imeti teka

ganancia ženski spol dobiček, dobitek, korist, prednost, ugodnost; obresti, donos, dohodek

andar de ganancia imeti srečo
no le arriendo lo ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži
dejar mucha ganancia mnogo donašati (posel)
partir la ganancia deliti dobiček
tener (sacar) ganancia imeti dobiček (de od)
hacer ganancias fabulosas bajne dobičke imeti

garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

garde impériale cesarska garda
garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
de garde na straži, v službi
en garde (militaire) pripravljen za borbo
relève féminin de la garde izmena straže
la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
chien masculin de garde pes čuvaj
garde de l'épée ščitek pri meču
gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
être de garde biti na straži
être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
prendre la garde prevzeti stražo
monter la garde biti na straži
relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo