Franja

dòmašati -ām, domášati dòmāšām
1. dosegati: njegova vlast domaša samo najbližu okolinu
2. domašati se dokopavati se do česa, dosegati: domašati se čega; domašati se srca segati v srce

Domidūcus -ī, m in Dōmidūca -ae, f (domus in dūcere) nevesto domov spremljajoči, domov spremljajoča, vzdevek Jupitra in Junone, ki kot zakonski božanstvi spremljata nevesto do moževega doma: Aug., M.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

domō -āre, domuī, domitum (prim. gr. δάμνημι, δαμάω krotim, δμητός, dor. δματός ukročen, δμώς suženj)

1. (u)krotiti, (o)brzdati (živali): Ph., Col., Plin. idr., asinos Varr., beluae domitae Ci., d. pecus S., vitulos V., leones, Lernaeum O., equos stimulo et verbere O., equorum greges, leones et tigres ad mansuetudinem Cu.; pesn. (enalaga): dente premunt domito … frena leonis O., non domito frenos ore momordit equus Tib.; domita mansuetudo Iust. s krotitvijo dosežena; abs.: viam insiste domandi V., domandi peritus magister Sen. ph. vešč krotilec konj, ratio domandi Col.

2. pren. (posamezne osebe ali cele narode in dežele) (u)krotiti, (o)brzdati, premagati, obvladati, ugnati: Busirin, Cycnum O. (evfem.) pobiti, hastā pugnantem O., virgineā (= Dianae) domitus sagittā H., d. iuvenes Pr. (o dekletih), domito saevum prostravit corpore Theseus Cat.; d. Allobroges, gentes, ceteras nationes, domitae sunt a Caesare maximae nationes Ci., ab oceano ad ortum solis omnia d. S., d. Africam H., Eutr., fame domiti Samnites L.; pesn. z raznimi konkretnimi in abstraktnimi obj.: d. fluminis vim L., aequora velo Val. Fl., hiemes Ioniumque, surgentes fluctus Sil., Alpes Sil. prehodne narediti, implexos certo ordine crines Sil., saxa magna vi Sil. ali ferrum Amm. obdel(ov)ati, ulmum vi flexam in burim V. na silo usločiti, terram aratro V. obdelovati, terram (rura Sil.) rastris V. (s)krčiti, extremis domitus cultoribus orbis V. obdelan, d. arbores multa mercede V. ob velikih stroških gojiti, uvas prelo H., sectam de tergore partem ferventibus undis O. do mehkega skuhati, durum Bacchi saporem V. ublažiti, oleum Plin. zgostiti, carnibus gallinaceorum venena serpentium Plin. ali tactu venena Sil. zamoriti; domitas habere libidines Ci., virtus (njihovo junaštvo) omnia domuerat S., d. fera corda V., avidum spiritum (lakomnost), invidiam H., impetūs hominum iracundiasque Plin., horrida verba Tib., somno domitus Tib. premagan od spanca, illos longa domant inopi ieiunia victu O. pokonča, hanc quoque gentem idem fortunae impetus domuit Cu., cibus famem domat, potio sitim Sen. ph. poteši, d. labores ali frigus famemque Sil. boriti se s … , presta(ja)ti, delicta Sil., Cl. pokoriti.

Opomba: Pf. act. (vulg.) tudi domāvī: Porph., pt. pf. domātus: Petr., Vulg.

domôči se (-mórem se) perf. knjiž. raggiungere, addivenire (a), conseguire, conquistare:
domoči se do oblasti conquistare il potere
domoči se do sporazuma addivenire a un accordo

domovin|a ženski spol (-e …) die Heimat (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, figurativno), das Vaterland; dežela, država: das Heimatland, der Heimatstaat
druga domovina die Wahlheimat
matična domovina das Mutterland
prvotna domovina die Ursprungsheimat
brez domovine vaterlandslos
ljubezen do domovine die Vaterlandsliebe, die Heimatliebe

dòmovina ž domovina: Jugoslavija je naša domovina, ljubav prema -i ljubezen do domovine

domovína patria f ; país m natal; tierra f natal

ljubezen do domovine amor m a la patria; patriotismo m
izgnati iz domovine expulsar del propio país
poslati nazaj v domovino repatriar
vrniti se nazaj v domovino repatriarse
imeti zasluge, biti zaslužen za domovino merecer bien de la patria

done [dʌn] pretekli deležnik od do
opravljen, narejen, končan; ubit; izčrpan; kuhan, pečen
sleng opeharjen, prevaran

done! velja!
when all is (said and) done končno, na koncu koncev
done brown opeharjen
done for uničen, mrtev, ubit
this done nato
done to the wide (ali world) popolnoma poražen, v zadnjih vzdihljajih
it's not done, it's not a done thing to je nezaslišano
that's not done to se ne spodobi
done up izčrpan; obnovljen
what's done cannot be undone kar je, je
well done, done to a turn dobro pečen ali kuhan
well done! dobro!, odlično!

dōnec, star. dōnicum, po Lucr. tudi dōnique, conj. (donec iz donique, in sicer iz *dō in ni in que)

1.
a) v časovni zvezi z ind. (klas. redko) dokler ne: haud desinam, donec perfecero hoc Ter., neque finis fiebat, donec populus senatum coëgit, ut … Ci., accibant vocibus Orcum, donique eos vitā privarant vermina Lucr., nec minor caedes in urbe … fuit, donec abiectis armis … dictatori deduntur L., ad pedes pugna venerat, donec … Numidae … se ostenderunt L. dokler se niso prikazali Numidijci = zdaj pa so se prikazali Num., pugnabant armis, … donec verba … nominaque invenere H.
b) s cj., če je dejanje odvisnega stavka pričakovano ali nameravano, dokler ne (bi): mente agitabat bellum renovare, donicum aut iterum vicissent aut victi manus dedissent N., duxit longe, donec curvata coirent inter se capita V., usque sessurus, donec cantor „vos plaudite“ dicat H., carpe viam, donec venias ad fluminis ortum O.; brez tega stranskega pomena: pugnatum incerto Marte, donec proelium nox dirimeret T.

2. dokler, medtem ko (v rabi šele po L.); z ind.: donec nihil aliud quam in populationibus res fuit L., donec virenti canities abest morosa H., donec gratus eram tibi, … Persarum vigui rege beatior H., donec eris felix, multos numerabis amicos O., libros exuri iussit, conquisitos lectitatosque, donec cum periculo parabantur T.; redkeje s cj.: nihil sane trepidabant (elephanti), donec continenti velut ponte agerentur L.

don't¹ [dount] do not

don't! nikar ne!, prosim ne!
you don't say so! kaj ne rečete!, beži beži

door [dɔ:] samostalnik
vrata, vhod, dohod
tehnično zaklopnica, vratca

to answer the door iti odpret vrata
figurativno to close the door onemogočiti
next door v sosednji hiši
figurativno next door to blizu, skoraj
front door glavna, hišna vrata
to darken s.o.'s door priti komu v hišo
to show s.o. the door, to turn out of doors spoditi koga, pokazati mu vrata
door to door canvassing predvolilna agitacija od hiše do hiše
to force an open door skušati komu dopovedati že tako jasno stvar
to bang (ali slam) the door on s.th. onemogočiti kaj
at death's door na pragu smrti
to make door zapreti in zapahniti vrata
a creaking door bangs long bolehni in šibki dolgo živijo
in (ali within) doors doma
to lay a charge at the door of s.o. obdolžiti koga
it lies at his door on je kriv
out of (ali without) doors na prostem
to shut (ali slam) the door in s.o.'s face zapreti komu vrata pred nosom
packed to the doors nabito poln

dopi|sati (-šem …)

1. (pripisati) dazuschreiben

2. (do konca napisati) zu Ende schreiben

doplávati (-am) perf.
doplavati do raggiungere a nuoto

dopolnjen (-a, -o)

1. ergänzt

2. vervollständigt

3.
do dopolnjenega (x-tega) leta bis zur Vollendung des … Lebensjahres

4.
dopolnjeno je es ist vollbracht

dopust moški spol (-a …) der Urlaub; za posebne namene: die Freistellung, die Beurlaubung; za nabiranje novih moči: der Erholungsurlaub; -urlaub (bolniški Genesungsurlaub, dodatni Zusatzurlaub, za izhod z ladje na kopno Landurlaub, zapornika Hafturlaub, družinski Familienurlaub, izredni Sonderurlaub, kratek Kurzurlaub, letni Jahresurlaub, minimalni Mindesturlaub, poletni Sommerurlaub, preostali Resturlaub, zimski Winterurlaub)
… dopusta Urlaubs-
(človek, ki nadomešča za čas dopusta die Urlaubsvertretung, dan der Urlaubstag, čas Urlaubstermin, konec Urlaubsende, nadomeščanje za čas dopusta die Urlaubsvertretung, podaljšanje Urlaubsverlängerung, pozdrav z dopusta der Urlaubsgruß, pravica do dopusta der Urlaubsanspruch, prekoračenje dopusta die Urlaubsüberschreitung, teden dopusta die Urlaubswoche, trajanje Urlaubsausmaß, začetek der Urlaubsbeginn)
določila o dopustih die Urlaubsregelung
čas dopusta/dopustov die Urlaubszeit
seznam dopustov die Urlaubsliste
začasna ukinitev dopustov die Urlaubssperre
dovolilnica za dopust der Urlaubsschein
porodniški dopust der Karenzurlaub, der Mutterschaftsurlaub, das Babyjahr
nadomestilo za čas porodniškega dopusta das Mutterschaftsgeld
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu die Mutterschutzvertretung
kolektivni dopust Betriebsferien množina, der Gemeinschaftsurlaub, Werkferien množina
biti na dopustu auf/in/im Urlaub sein, Urlaub haben
iti na dopust in Urlaub fahren
vrniti se z dopusta aus dem Urlaub zurückkommen
vzeti dopust Urlaub nehmen, za posebne namene: sich freistellen lassen
dobiti dopust freibekommen
dati komu dopust (jemandem) freigeben, (jemanden) freistellen, (jemanden) beurlauben
potreben dopusta urlaubsreif

dorer [dɔre] verbe transitif pozlatiti (tudi figuré); obšiti z zlatom; figuré olepšati; osladiti, napraviti okusno, sprejemljivo

dorer la pâte namazati, porumeneti testo z rumenjakom
faire dorer un cadre dati pozlatiti okvir
le soleil lui a doré la peau sonce mu je porjavilo kožo
dorer la pilule à quelqu'un koga z ljubeznivimi, laskavimi besedami pripraviti do tega, da sprejme nekaj neprijetnega

dormiō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. δαρϑάνω spim, aor. ἔδαρϑον, ἔδραϑον, sl. dremati, dramiti)

1. spati: ire dormitum Kom., H. idr., dormitum abire Pl., se dormitum conferre, ad dormiendum proficisci, dormientem excitare, innumerabilia saecula dormisse Ci., dormire cum (pri) aliquo, cum aliqua Ci., O., Iuv., d. in lucem ali in medios dies H. do belega dne, dormitum dimitti H., altum (trdno) d. Iuv.; z abl. (na čem, v čem): Sarrano ostro V., thalamo O.; brezos.: minimum dormitur in illo (tecto) Iuv.; trans. prespa(va)ti; v pass.: nox est perpetua una dormienda Cat., tota mihi dormitur hiems Mart., nec a me totae (noctes) dormiuntur Aug.; preg.: non omnibus dormio Ci. ep. = ne prizanašam vsem enako, d. in aurem utramvis Ter. ali in aurem dextram Plin. iun. = spati (biti) brez skrbi; occ. na veke (za)spati: quid si illum tractim tangam, ut dormiat Pl.

2. pren. spati =
a) nedelaven biti, nič storiti: iis beneficia dormientibus deferuntur Ci. ne da bi z mezincem mignili, dormiet Venus Pr., ferulae dormiant Mart.
b) brezbrižen biti: Ter., Caelius in Ci. ep.

Opomba: Star. fut. dormībō Pl., dormībit Ca.

dorsum -ī, n (iz deorsum, dēvorsum „navzdol obrnjeno“, gl. deorsum in prim.: dorsum, quod ea corporis pars devexa sit deorsum P. F.)

1. hrbet kot gornji del živalskega (redkeje človeškega) telesa od tilnika do zadnjice, grba (tergum je hrbet kot zanja stran, naspr. od frons),
a) človeški hrbet: virgis dorsum depoliet meum Pl., clipeum ad dorsum accommodare Pl., ipsaque (Cymodocea) dorso eminet V., dorso graviora arma portare Cu., d. grandiuscularum puellarum Aug., dorsi spina Aug. ali spina, quae in dorso est Gell. hrbtenica.
b) živalski hrbet: Lapithae … inpositi dorso (sc. equi) V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., dorsum demulcere (equis) L., d. equi, quadrupedum dorsa, cameli Bactriae bina habent tubera in dorso Plin., aliquem in dorso suo insidere non pati Cu. (o konju), testudinum dorsa Cu. želvji oklepi = želvovine.

2. pren. kar je podobno hrbtu, hrbet, hrbtišče: duplex (dentalium) dorsum V. (pri plugu), folia canalium (listne žilice) dorso rubescentia Plin.; d. nemoris V., H., speluncae V., vadi V. sipina, d. immane V. kleč (v morju), summum d. (viae) Stat., saxeum d. Plin. iun. kamnit nasip, d. maris Min.; gorski hrbet, greben, (gorsko) sleme: Mel., eius iugi C., montis L., Cu., Iust., iugum, quod eos montes perpetuo dorso inter se iungit L., mons angustus et aequali dorso continuus T.

dorthinaus tja ven; bis dorthinaus figurativ do onemoglosti