Franja

rúšnat (-a -o) adj. coperto da piota; bot.
rušnata masnica migliarino maggiore (Deschampsia caespitosa)
rušnata zvončnica campanula cespugliosa (Campanula caespitosa)

sabbatarian [sæbətɛ́əriən]

1. pridevnik
cerkev sabatarijanski; ki se nanaša na sabat ali na tiste, ki se strogo drže sabata

2. samostalnik
cerkev strog spoštovalec sabata, sabatarijanec; kdor praznuje soboto kot dan počitka; član krščanske sekte, ki smatra, da se sedmi dan v tednu mora praznovati kot dan počitka; sabatist

sabljáški (-a -o) adj. schermistico; di, da scherma:
šport. sabljaška maska maschera da scherma

sachet [sæšéi, sǽšei] samostalnik
vrečka, z dišavo (parfumom) namočena, napojena rutica (robček), vrečica z dišečo snovjo, ki se da med perilo, dišava

sáden (-dna -o) adj. da frutto, del frutto; fruttifero:
sadni vrt frutteto
sadno drevo albero da frutto
sadna stiskalnica pressa per frutta
sadni kis aceto di frutta
sadni sok succo di frutta
sadna gniloba marciume della frutta
gastr. sadna solata macedonia di frutta
kem. sadni sladkor fruttosio
sadni liker ratafià
sadni mošt sidro
sadno meso polpa

sadèrati sàderēm odreti, strgati baš je gad taj dječak, remenje s njega da saderem

sadílen (-lna -o) adj. per piantare, da impianto;
sadilna lopata trapiantatoio
sadilni klin cavicchio, foraterra
sadilni stroj piantatrice

sadítven (-a -o) adj. di, da piantatura

sadrénec (-nca) m petr. roccia gessosa, pietra da gesso

saggar, sagger [sǽgə]

1. samostalnik
lonec iz žgane gline, v katerega se da glinena snov pri žganju

2. prehodni glagol
žgati v takem loncu

ságovec (-vca) m bot. palma da sago (Metroxylon sagu)

sàksija ž (t. saksy)
1. cvetlični lonček
2. kovinska pokrovka, s katero pokrijejo kolač, da se v žerjavici hitreje speče

saldabile agg.

1. ki se da variti, spajkati

2. izplačljiv

salivate [sǽliveit] prehodni glagol
medicina napraviti, da kdo proizvede večjo množino sline
neprehodni glagol
proizvajati mnogo sline, zelo se sliniti; morati izpljuvati slino

salónski (-a -o) adj.

1. da salotto, salottiero:
salonski čevlji scarpe scollate
salonski lev uomo salottiero
salonski razgovori chiacchiere salottiere
žel. salonski vagon vettura salone

2. pren. (uglajen) raffinato, scelto

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

samaritánstvo (-a) n azione da (buon) samaritano; carità, bontà

sámčevski (-a -o) adj. di, da scapolo

samó pril.
1. samo, jedino, tek: samo plevel raste tu
jedino korov raste ovdje; samo kruha nima
samo kruha nema; vse je prav, samo razlaga naj bo jasnejša
sve je u redu, tek objašnjenje da bude jasnije; samo z njo govori; samo pet dni
samo pet dana; samo tukaj; samo danes; samo pije, nič ne je
samo pije, ništa ne jede
2. samo (želja): samo pojdi; samo da ne bi deževalo; samo da ga vidim, pa mi je laže pri srcu
3. ne samo ti, tudi on naj pride ne samo ti nego i on da dođe
4. samo, u slučaju: pridem samo, če bo lepo vreme