Franja

verbindungslos nepovezan; brez zveze

verbōsor -ārī (verbōsus) govoriti brez konca in kraja, besedičiti: Eccl.

verdienstlos brez dohodka

verschleißfrei, verschleißlos brez obrabljanja, brez obrabe

verständnislos brez razumevanja (za); ansehen: zmedeno

vertement [vɛrtəmɑ̃] adverbe strogo, ostro, brez prizanašanja

réprimander; tancer vertement ostro ukoriti, grajati

verzerrungsfrei brez popačenj

veule [vœl] adjectif slaboten, brez volje, medel, pomehkužen

un être veule slabič, mehkužnež, mevža, mevžast človek

vibrationsfrei Technik Medizin brez vibracij

viceless [váislis] pridevnik
brez pregrehe; neoporečen, brezhiben

victualless [vítllis] pridevnik
(ki je) brez živeža

vidē-licet (iz *vidēr(e)licet; prim. īlicet, scīlicet) očitno je, zlahka razvidno je, samo po sebi umevno (samoumevno, razumljivo) je; v tem, prvotnem pomenu še z ACI: Gell. idr., videlicet parcum illum fuisse senem Pl., esse videlicet in terris primordia rerum Lucr.; pozneje zgolj trdilna členica (adv.) =

1. očitno, očividno, gotovo, seveda, vsekakor, kakopak, kajpada, brez dvoma, nedvomno, vedé: hic de nostris verbis errat videlicet Ter. tu gotovo napak razume moje besede, quae videlicet ille non ex agri consitura, sed ex doctrinae indiciis interpretabatur Ci., quod videlicet Democritum fugerat Ci., censuit ipsos in custodiis habendos, videlicet timens … S.; elipt. v odgovorih: quid timebant? Vim videlicet Ci.

2. (iron.) (samo) po sebi umevno (samoumevno, razumljivo), „anti da (ja)“, menda da (ja), kajpada, kakopak, vsekakor, gotovo, seveda: tuus videlicet, salutaris consulatus perniciosus meus Ci., homo videlicet timidus vocem consulis ferre non potuit Ci. (o Katilini).

3. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, (to) se pravi: venisse tempus iis, qui in timore fuissent (coniuratos videlicet dicebat) ulciscendi sui Ci., conscriptos, videlicet novum senatum, appellabant lectos L.

viduus 3 (indoev. baza *u̯ei̯dh- odstraniti, ločiti (ločevati); od tod adj. *u̯idhéu̯os ločen (od življenjskega partnerja); prim. skr. vidhúḥ osamel, vidhuraḥ ločen, oddaljen, vidhávā = got. widuwō = stvnem. wituwa = nem. Witwe = sl. vdova = ang. widow; gr. ἠ-ΐϑεος samski, neoženjen; gl. tudi lat. dī-vidō)

1. ločen od soproge, ločena od soproga, brez soproge, brez (svojega) soproga, ovdovel, ovdovela: plures viri sint vidui quam nunc mulieres Pl., Penelopa vidua Pl. ločena od soproga, vdova po živem možu; o živalih: viri caelebs aut vidua nidum non relinquit (sc. columba) Plin.; enalaga: vidua domus O., aula O. brez kraljice, viduae manūs O. vdovske roke; subst. vidua -ae, f vdova: Pl., Sen. tr. idr., cognitor viduarum Ci., quibus equos alerent, viduae attributae L., viduae avarae H.

2. occ. samski, neoženjen, samec, brez soproge (žene), neomožena, neporočena, brez soproga (moža), samka, samica; tudi = brez ljubimca; včasih = samosvoja (ženska): Mart., Dig. idr., cum iuvit viduos rapta Sabina viros O., se rectius viduam et illum caelibem futurum fuisse contendere (= contendebat) quam eum inpari iungi L., viduae cessate puellae O., quidve tibi prodest viduas dormire puellas? Pr., numquam ego hanc viduam cubare sivi Pl. brez ljubimca, vidua cohors Sen. tr. (o Amazonkah), regina gentis vidua Thermodontiae Sen. tr.

3. pesn. metaf. (o stvareh)
a) samoten, prazen, brez ljubimca: noctes, cubile, lectus O., torus Pr.
b) samski, osamljen, prazen, starejše samičen (o trti, ki ni privezana na drevo, in o drevesih, na katera niso privezane trte): ut vidua in nudo vitis quae nascitur arvo Cat., vitem viduas ducit ad arbores H., ut viduum ramum maritet Col., vidua platanus Mart., stratus humi palmes viduas desiderat ulmos Iuv.
c) sploh česa oropan, prazen, brez česa (bivajoč); z abl.: viduus pharetrā … Apollo H., viduae moderantibus alni Stat., solum arboribus (virgultis) viduum, viduus pecudibus ager, pabulationes viduae pecudibus Col., nomina famā vidua Plin., viduus mente Ap.; z gen.: viduum pectus amoris O. srce brez ljubezni, viduus teli Sil.; redkeje s praep. a(b) ali abs.: lacus vidui a lumine Phoebi V., arae viduae Ap. brez ognja.

viēto agg.

1. slabš. prežvečen, premlet, neaktualen; zastarel

2. toskansko postan (hrana), brez okusa

viewless [vjú:lis] pridevnik
poetično neviden; brez vida; ki nima svoje sodbe, ne zna presojati; nerazsoden

vignette [vinjét]

1. samostalnik
vinjeta, okrasek okrog velike začetne črke, na robovih, naslovih itd.; okrasna sličica
figurativno skica, sličica
fotografija (doprsna) slika brez ostrih mejnih ali robnih črt
(slikarstvo, literatura) kratka skica
arhitektura okrasek, ornament v obliki trtnih listov

2. prehodni glagol
vinjetirati; slikati v obliki vinjete; okrasiti z vinjeto

vile [váil] pridevnik (vilely prislov)
brez vrednosti, nič vreden; podel, nizkoten, hudoben, slab, pokvarjen; prostaški, vulgaren, odvraten, ogaben, oduren, grd; samoten, miren, strahopeten, vreden prezira; slab (hrana itd.)
pogovorno popolnoma malopriden, ničvreden

a vile dinner zelo slaba večerja
a vile mind izprijen duh
vile language prostaško govorjenje
a vile temper čemerno razpoloženje
vile weather grdo vreme
the vilest of traitors najnizkotnejši izdajalec

vīlis -e, adv. vīliter

1. poceni, cenen (naspr. carus, pretiosus): Pl., Ter., Don., Amm. idr., vestis O., servulus Ci., frumentum vilius Ci., non minor voluptas percipitur ex vilissimis rebus quam ex pretiosissimis Ci.; v abl. abs. vīlī poceni: vili emere Pl., vendere Mart., viliori vendere ali distrahere Icti., vilissimo distrahere Icti.; adv.: vēnire vilius Pl., Macr., aedes in urbe vilius conducere (naje(ma)ti) Suet., vilissime constare Col., Plin.

2. metaf.
a) malovreden, majhno vrednost imajoč, ničen, ničvreden, lagoden, brez cene bivajoč, brez vrednosti bivajoč, podvrednosten, navaden, neznaten, nizek, ničev, podel, zaničljiv: Pl., Petr., Sil. idr., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., honor noster vobis vilior fuisset Ci., quorum tibi auctoritas est videlicet cara, vita vilissima Ci., si tanta clades vitam vilem non fecisset L., fidem, fortunam, pericula vilia habere S. ne ceniti, prezirati, inter vilia habere H. (pesn. poscis vilia rerum = viles res) H. lagodne reči, si … est tibi vile mori O. če ti … umreti ni nič, non vilis rex N. ne neimeniten (v novejših izdajah nobilis rex), cibus vilis H. navadna, domača hrana, vile potabis … Sabinum (sc. vinum) H. navadno, lahko, vilissima rerum aqua H. najnavadnejša, virtus … vilior algā est H., vilis Europe H. malopridna, zavržena, pretium non vile Mart., viliter semet ipsum colere Ap. malo, vilissime natus Eutr. prav nizkega rodu; n vīle adv. = malo, malce, neznatno, pičlo, borno, skromno: vile virentes rami Cl., vile facere = vilefacere: Stat.
b) pesn. v izobilju bivajoč (se nahajajoč), obilen, pogosten, zato tudi povsod naprodaj (kupen, kupljiv): phaselus V.

virgin [və́:džin]

1. samostalnik
devica

the(Blessed) Virgin religija Devica Marija; kip Device Marije
Virgin Mary religija Devica Marija (Mati božja); astronomija Devica; devičnik; zoologija neoplojena samica
virgin's-bower vrsta srebota

2. pridevnik
deviški; nedolžen; čist, nedotaknjen; neoskrunjen, neomadeževan; še nerabljen, nov; neizkušen; ne(na)vajen
zoologija ki leže jajca brez parjenja

virgin comb satje, ki se samo enkrat uporabi za med, a nikoli za zarod
virgin cruise prva vožnja (ladje)
virgin gold čisto zlato
virgin forest pragozd
virgin honey trcani med
Virgin Mother religija Mati božja
virgin oil deviško olje (iz prvega stiskanja)
virgin queen neoplojena (čebelja) matica
the Virgin Queen angleška kraljica Elizabeta I
virgin soil neobdelana zemlja, ledina; figurativno nepokvarjena duša
virgin to sorrows (še) brez skrbi
virgin wool tehnično nova volna (še nepredelana)
virgin snow deviški sneg

virtueless [və́:tju:lis] pridevnik
nekreposten; nemočen, brez moči; brez učinka, brez delovanja; brez vrednosti