Franja

rate² [réit] prehodni glagol
oceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati (among med, kot)
britanska angleščina oceniti davek, obdavčiti
navtika uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo
sleng zaslužiti (kaj) po svojem položaju
neprehodni glagol
biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med)
biti ocenjen

I rate him among my friends štejem ga za svojega prijatelja
he is rated a rich man on velja za bogataša
I rate rice lower than wheat riž cenim manj (smatram za slabšo hrano) kot žito
houses are highly rated hiše so zelo obdavčene
this ship rates A 1 ta ladja ima najvišjo oceno (za zavarovanje)
to rate up a property oceniti lastnino višje, kot je vredna

rattle² [rætl] prehodni glagol
(za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati)
sleng prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti
lov goniti, biti za petami (divjačini)
neprehodni glagol
rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti (over nad, čez, ob)
hropsti, hripati; blebetati, brbljati

rattled sleng zmeden, zbegan; popolnoma pijan
to rattle at the door potrkati na vrata
to rattle a chain, the sabre (za)rožljati z verigo, s sabljo
parlament to rattle the bill through the House hitro izglasovati zakonski osnutek v parlamentu
the car rattled through the streets avto je drdral skozi ulice
the windows rattled in their frames okna so (za)žvenketala v svojih okvirih
don't get rattled over it ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!

rauciō -īre, rausī, rausum (raucus) hripeti, hripati, biti hripav (zahripan): Prisc., rausuro tragicus qui carmina perdit Oreste Luc.

raven² [rǽvən]

1. neprehodni glagol
ropati, pleniti, grabiti, iskati plen; požrešno jesti, požreševati, goltati; biti lačen ali žejen (for česa)
biti pohlepen; hlepeti, koprneti, hrepeneti po čem
prehodni glagol
pogoltniti, požreti (tudi figurativno)

to raven for blood žejati po krvi
to raven after prey iti na iskanje plena, za plenom

2. samostalnik
rop(anje), plenjenje; plen

ravir [ravir] verbe transitif zelo razveseliti, vzradostiti, biti zelo všeč; ugrabiti, odvesti s silo; nezakonito se polastiti

ravir un enfant à ses parents ugrabiti otroka staršem
la mort nous a ravi un ami fidèle smrt nam je ugrabila zvestega prijatelja
(figuré) être ravi en extase biti v zamaknjenosti, v ekstazi
ravir l'honneur à une femme zapeljati žensko
cela m'a ravi to me je zelo razveselilo, očaralo
à ravir čudovito
elle est belle à ravir čudovito lepa je

ravnateljeváti -újem službovati kao ravnatelj, biti u funkciji direktora

razbojnikováti -újem biti razbojnik

razjéden -dna -o koji može biti razjeden, nagrizen

razkmétiti se -im se raseljačiti se, ne biti više seljak

razmimoíći se -òīđēm se
1. raziti se: tu su se naši putevi razmimoišli
2. zgrešiti se: mi smo se na putu razmimoišli
3. ne se ujemati, biti drugačnih misli: mi smo se razmimoišli u idejama

razvídeti se -i se biti evidentan, vidjeti (-de-) se: iz tega se razvidi

ràzžaliti se -īm se
1. biti žal, biti hudo: i ražali se gospodu učiniti zlo narodu svome; kad se caru ražalilo zbog nasilja dahija
2. postati hudo (pri srcu): junaku se srce ražalilo; žao mu je ljube vjernice; žao mu je čeda u kolijevci
3. postati hudo zaradi: suncu se je ražalilo na sinja oblaka

rebatir odbiti, odvrniti; močno biti, trkati; zavrniti, izpodbijati, oporekati, oporeči, odkloniti, odpraviti

rebatir una sospecha odkloniti sum
rebatir las costuras izgladiti (zlikati) šive
rebatir una razón spodbiti trditev

rebattre* [rəbatrə] verbe transitif vnovič biti, tepsti; tolči; figuré stalno ponavljati; musique ponoviti

rebattre les cartes znova mešati karte
rebattre un matelas iztepsti, prečistiti volno žimnice
rebattre les oreilles à quelqu'un stalno komu na ušesa trobiti
il me rebat continuellement les oreilles de sa mauvaise santé stalno mi trobi na ušesa o svojem slabem zdravju

rebosar razliti (se), teči čez; prenapolnjen biti; obilovati, biti v obilju

rebosar hiel biti zelo nevoščljiv ali zloben
le rebosa el dinero ima denarja kot pečka
está rebosado de salud kipi od zdravja

recalcitrate [rikǽlsitreit] neprehodni glagol
biti uporen, trmoglav, nepokoren, neposlušen; upirati se, nasprotovati (against, at)
(redko) brcati, ritati

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

re-caleō -ēre (re in calēre) venomer (vseskozi, skozi in skozi, zopet, spet) biti topel (vroč, gorek, gorak): recalent nostro Tiberina (po nekaterih izdajah Thybrina) fluenta sanguine V.; metaf.: nunc quoque in nostris recales medullis Aus., quod recalebant in auribus eius parentis effata Amm., exstinctae recalent vestigia flammae Paul. Nol.

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.