Franja

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

fréquentation [-tasjɔ̃] féminin obiskovanje; občevanje z, poznanstvo z

fréquentation scolaire obiskovanje šole
il a de bonnes fréquentations ima dobra poznanstva
fréquentation d'un livre pogostna uporaba knjige

fréquenter [-te] verbe transitif pogosto ali redno obiskovati, zahajati v, občevati z; figuré često prebrati, študirati

fréquenter les cinémas redno zahajati v kinematografe
fréquenter la bonne société zahajati v dobro družbo
fréquenter une jeune fille hoditi, shajati se z dekletom
se fréquenter često se sestajati, shajati

friction-match [fríkšənmæč] samostalnik
vžigalica, ki se vžiga z drgnjenjem ob katerikoli predmet

friedensvertraglich z mirovno pogodbo

friemeln Technik valjati z navzkrižnimi valji

frighten into prehodni glagol
z ustrahovanjem prisiliti

frill² [fril]

1. prehodni glagol
nabirati, z gubami krasiti

2. neprehodni glagol
(na)gubati, grbančiti se

frilled [frild] pridevnik
z naborki okrašen; načičkan

fringe² [frindž] prehodni glagol
(ob)robiti; z resicami krasiti

frischfröhlich z lahkim srcem, veselo, neobremenjeno

frogged [frɔ́gd] pridevnik
vojska z vrvicami okrašen

frog-march [frɔ́gma:č] samostalnik
nošenje jetnikov z obrazom navzdol za roke in noge

from [frɔm, frəm] predlog
od, iz, z, zaradi, po

apart from neglede na
from the beginning od začetka
from a child od otroških let
different from različen od
from day to day z dneva v dan
to defend from braniti pred
to descend from biti po izvoru, izvirati iz
to draw from nature risati po naravi
to die from umreti zaradi
from my own experience iz lastne izkušnje
far be it from me še na misel mi ne pride
from first to last od začetka do konca, od A do Z
to hide s.th. from s.o. skrivati kaj pred kom
to judge from soditi po
to keep s.o. from doing s.th. braniti komu, da česa ne stori
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
to suffer from trpeti zaradi
from time to time tu pa tam
where are you from? od kod si (ste)?
to tell from razlikovati od
from of old zdavnaj, davno
from on high od zgoraj
from memory na pamet
from post to pillar od Poncija do Pilata
six from nine leavas three devet manj šest je tri
trgovina from date od danes
from title to colophone od prve do zadnje strani
from above od zgoraj
from affar od daleč
from amidst iz sredine
from among izmed
from before od prej
from behind od zadaj, izza
from below (ali beneath) od spodaj
from between izmed (dveh)
from beyond z one strani
from out ven iz
from under izpod
from without od zunaj
from within od znotraj

frondēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. frondēre) z listjem se odeti, listje pognati, ozeleneti: alia … verno tempore tepefacta frondescunt Ci., arboribus summos frondescere ramos Lucr., frondescere vestis (coepit) O. spreminjati se v listje; pesn.: simili frondescit virga metallo V.; metaf. cveteti, „rožice saditi“, „cvetličiti“ (v govoru): Hier.

frondoso agg.

1. listnat, pokrit z gostim listjem, zelen

2. pren. nakičen, preobložen

frondōsus 3 (frōns1) poln listja, z obilnim listjem, zelo listnat, zelen: Enn., montes Varr., V., lucus, ulmus, vertex collis, Olympus V., ramus L., O., taxus frondosior Sil.; sinekdoha: fr. aestas V.

frontōsus 3 (frōns2)

1. z več čeli, mnogočelen: frontosior Aug. (o Janu).

2. metaf. z drznim čelom, predrzen, nesramen: Aug.

frost² [frɔst]

1. prehodni glagol
pomrzniti, s slano pokriti
figurativno potreti koga; s sladkorjem potresti; z ledom politi

2. neprehodni glagol
osiveti

frown² [fraun]

1. neprehodni glagol
mrko gledati; namrščiti, namrgoditi se

2. prehodni glagol
z mrkim pogledom ostrašiti

to frown into silence z mrkim pogledom sapo komu zapreti