Franja

Zadetki iskanja

  • tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

    otro tanto še enkrat toliko
    yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
    quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
    un (ali algún) tanto más nekaj več
    tres tanto(s) más trikrat več
    de tanto en tanto od časa do časa
    por el tanto prav zato
    ¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
    estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
    poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
    marcar un tanto (šp) gol zabiti
    pagar a tanto la hora od ure plačati
    vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0
  • tardar muditi se, kasniti, (dolgo) izostati, pozen biti; obotavljati se, odlašati

    a más tardar najkasneje
    no puede tardar mucho ne more več dolgo trajati; vsak hip mora biti tu
    ¡no tardes! ne bodi pozen! ne zadržavaj se predolgo!
    ¡cuánto tardas! kako si pozen!
    ¿cuánto tardará? kako dolgo bo trajalo? kdaj bo prišel nazaj?
    tardar en contestar odlašati z odgovorom
    tardará una hora en volver bo (šele) čez eno uro nazaj
    tardarse obotavljati se, zakasniti se
    hoy se tarda danes traja (pre)dolgo
  • taste1 [téist] samostalnik
    okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
    zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
    zastarelo užitek

    a taste malce, nekoliko
    out of taste, in bad taste neokusen
    not to my taste ne po mojem okusu
    bad taste netaktnost
    a remark in bad taste netaktna opazka
    a taste of garlic okus po česnu
    a man of taste človek dobrega okusa
    tastes differ okusi so različni
    it is the taste now to je zdaj moda
    there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
    it is a matter of taste (to) je stvar okusa
    there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
    to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
    to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa
  • tékmec rival; emulator; competitor, contestant

    brez tékmeca without a rival
    tékmeca v ljubezni, (v snubljenju) rival lovers (rival suitors)
    on nima tékmeca there is no one to match (ali to rival) him
  • têle ternero m ; becerro m ; fig (bedak) estúpido m , zote m

    morsko tele becerro marino
    pitano tele becerro cebón
    zlato tele (fig) el becerro de oro
    klanjati se zlatemu teletu, malikovati zlato tele adorar el becerro de oro
    tele, ki še sesa ternero m de leche
    stati kot tele pred novimi vrati (fig) estar perplejo; no saber qué hacer; fam quedarse alelado
  • temà2 o(b)scuridad f ; tinieblas f pl

    v temi a oscuras
    tema je está o(b)scuro
    tema se dela comienza a o(b)scurecer, está anocheciendo
    tavati v temi, tipati v temi andar a tientas (tudi fig)
    tema je kot v rugu no se ven dos dedos de la mano; no se ve gota; está muy o(b)scuro
  • téma1 tema m ; (glas tudi) motivo m ; asunto m

    tema pogovora tema m de conversación
    oddaljiti se od teme desviarse (ali apartarse) del tema
    ostati pri temi no apartarse del tema
  • temblar [-ie-] tresti se, trepetati, drhteti, drgetati; bati se

    temblar de frío tresti se od mraza
    temblar de susto trepetati od strahu
    hacer temblar (a) oplašiti koga
    no hay que temblar ničesar se ni treba bati
    quedar temblando skoraj prazen ostati (kozarec po krepkem požirku)
  • temperamént temperament; disposition; frame of mind; temper; (živahnost) animation, vivacity, liveliness, spirit, verve

    brez temperaménta spiritless
    koleričen temperamént choleric temperament
    brezbrižen po temperaméntu temperamentally (naturally) apathetic
    nima nobenega temperaménta he has no life in him
    on je živčnega temperaménta he has a nervous temperament
  • temvèč sino

    ne samó ... temveč tudi no sólo... sino también
  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj
  • tenus2 (tendere, tenēre; acc. sg. subst. *tenos razširitev, podaljšanje; prim. tenus1) praep. „raztezajoč se do česa“, „segajoč do česa“ = do, prav do, tja do, vse do

    1. z gen.: inguinum tenus Cu. idr., crurum tenus, laterum tenus V., Corcyrae tenus L., Cumarum tenus Caelius in Ci. ep., lumborum tenus Ci. (Arat.), labrorum tenus Lucr. ob ustnicah, corporum tenus Plin., nutricum tenus Cat. do prsi, talorum, ossium, nubium tenus Ap.

    2. z acc.: Tanain tenus Val. Fl., tenus Europam Aus.

    3. z abl.: Iust., Suet., Cl. idr., Tauro tenus N., Ci., sustulit collo tenus vultūs O., aqua erat pectoribus tenus aucta nocturno imbri L., demittere se inguinibus tenus in aquam Cels., munus dare vulneribus tenus L. do krvi, cadi faece tenus poti H., ianuā ac limine tenus domum cludere T. ne upati si čez prag in zapreti hišo, summo tenus attigit ore V., lateri capulo tenus abdidit ensem V., est quādam prodire tenus, si non datur ultra H. do neke meje, quove tenus Val. Fl.; metaf.: verbo tenus (le) v besedah, le po besedi (besedah), le po imenu, le verbalno, le navidezno: in nos iecit magis hoc consul verbo tenus, quam ut re insimularet L., usurpatae nomine tenus urbium expugnationes T. le po imenu, navidez(no), ore tenus exercitus T. izurjena le v besedah (zgovornosti), titulo tenus Suet.; redko pred subst.: tenus sono et strepitu linguae Aug. Prim. tudi eātenus, hāctenus, quātenus.
  • teología ženski spol bogoslovje; verouk

    teología escolástica sholastično bogoslovje
    facultad de teología bogoslovna fakulteta
    no meterse en teologías (fig) ne govoriti o stvareh, ki jih ne razumemo
  • teritórij territoire moški spol

    svoboden teritorij territoire libre
    nikogaršnji teritorij terrain moški spol neutre, no man's land moški spol
  • tesèn, tesnà, tesnò estrecho (tudi fig) ; angosto ; (obleka) ceñido, muy ajustado

    na tesnem je z denarjem anda escaso de dinero
    tesnó mi je tengo miedo, fam no las tengo todas conmigo
  • tesnôben opresivo ; fig angustioso

    tesno mi je pri srcu tengo miedo, fam no las tengo todas conmigo
  • tèšč empty; fasting

    na tèšče on an empty stomach
    biti tèšč not to have breakfasted
    sem še tèšč I have had no breakfast yet
  • than [ðæn, ðən] veznik
    kot, kakor

    more than 300 people več kot 300 ljudi
    rather than rajši kot
    none other than you noben drug kot vi
    a man than whom no one was more beloved ni ga bilo bolj priljubljenega človeka, kot je bil on
    it is casier said than done to je lažje rečeno kot storjeno
    she did it better than he bolje to napravila kot on
    I would rather walk than drive jaz bi rajši šel peš, kot pa da bi se peljal
  • thank1 [ɵæŋk] samostalnik
    (samo množina) zahvala, hvala, zahvaljevanje

    thanks! hvala!
    many thanks, thanks very much! hvala lepa!
    thanks to (your intervention) zahvaljujoč se (zaradi) vašemu posredovanju
    in thanks for v zahvalo za
    cordial thanks prisrčna zahvala
    letter of thanks zahvalno pismo
    thanks be to God hvala (bodi) bogu
    no thanks to him brez njegove pomoči
    to give thanks to zahvaliti se
    to return thanks zahvaliti se
    please accept my thanks sprejmite, prosim, mojo zahvalo
    small thanks to you, I succeeded brez tvoje pomoči mi je uspelo
    small thanks I got for it! slabo zahvalo sem dobil za to!