Franja

praecīnctiō -ōnis, f (praecingere) = gr. διάζωμα „pas“, širši hodnik med vrstami sedežev v gledališču: Vitr.

praesul -ulis, m, f (*praesilīre)

1. prvi skakalec (skakalka), prvi plesalec (plesalka), predplesalec (predplesalka), kolovodja, prézul: praesulem sibi non placuisse ludis (pri igrah) Ci., pervulgatum iam illud de praesule Ci.; occ. prézul = vrhovni svečenik (predstojnik, načelnik, vodja) Salijcev (salijskih svečenikov), Marsovih svečenikov, ki so vsako leto med skakanjem ali plesom po mestu nosili ancilije (ancilia): Aur.

2. metaf.
a) pred(stoj)nik (pred(stoj)nica), načelnik (načelnica): Amm., senati Aus., fori Sid., agri Pall.
b) prvak, mojster (v svoji stroki): omnis eloquentiae praesul Prisc.

praetentūra -ae, f (praetendere)

1. (ob)mejna straža, (ob)mejni kordon: Amm.

2. drugi oddelek v notranjem taboru (ostrogu) med „via principalis“ in „porta praetoria“, pretentúra: Hyg.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

práksa pratique ženski spol , étude ženski spol , exercice moški spol , expérience ženski spol

v praksi pratiquement, en pratiqué
običajna praksa pratique ženski spol courante, figurativno monnaie courante
odvetniška praksa étude (ali bureau moški spol, cabinet moški spol) d'avocat
med teorijo in prakso je velika razlika il y a loin de la théorie à la pratique
zdravnik ima obsežno prakso le médecin a une pratique (ali une clientèle) étendue
postaviti, prestaviti v prakso mettre en pratique
spremeniti teorijo v prakso mettre une théorie en pratique (ali en application)

pratique² [-tik] féminin praksa; izvajanje; postopek; navada, praktično izkustvo, vaje; izvedenost; veščina; znanje, rutina; klientela; klient, odjemalec (d'une boutique, d'un magasin trgovine); občevanje (de z); religion izvrševanje verskih dolžnosti

en pratique praktično, v resnici
pratique professionnelle poklicna praksa
c'est de pratique courante tako se (to) dela, takšna je praksa
il a une pratique étendue ima obsežno prakso (mnogo pacientov)
il y a loin de la théorie à la pratique med teorijo in prakso je velika razlika
mettre en pratique spremeniti v prakso, praktično izvesti

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

predicato m

1. jezik povedek, predikat

2. filoz. predikat, pridevek

3. častni pridevek:
essere in predicato di, per biti med kandidati za (funkcijo, čast ipd.)

pre-eminent [pri:éminənt] pridevnik (pre-eminently prislov)
prevladujoč, vzvišen, superioren

to be pre-eminent izkazati se (among med, in v)

pregráda (-e) f

1. recinto, recinzione:
pregrada za živali stabbio, recinto delle bestie
pregrada iz kolov palizzata

2. barriera; divisorio:
visoke gore so naravna pregrada med deželama le alte montagne costituiscono una barriera naturale che separa i due Paesi

3. navt. paratia;
neprepustna pregrada paratia stagna

4. sbarra, transenna:
šport. zadnji kilometer etape so postavili pregrade l'ultimo chilometro della tappa era chiuso da transenne

5. hidr. chiusa, sbarramento; (jez) diga di sbarramento

6. pren. barriera:
rasna pregrada barriera razziale

prehòd (-óda) m

1. passo, passaggio (tudi pren.); pren. trapasso:
utreti si prehod med množico aprirsi il passo, farsi strada tra la folla
ovirati prehod ingombrare il passo
prehod na decimalni sistem passaggio al sistema decimale

2. (kraj, prostor, kjer je mogoče priti na drugo stran) transito, attraversamento, passaggio:
avt. prepovedan prehod za vsa vozila divieto di transito per ogni categoria di veicoli
prehod za pešce passaggio, attraversamento pedonale, striscie pedonali; zebratura
železniški prehod passaggio a livello; passerella, passatoia (alla stazione)
mejni prehod valico di confine
šport. prehod (iz kasa) v galop rottura
prehod v živi meji callaia
lingv. prehod zvenečega v nezveneč glas assordimento

prekat moški spol (-a …) anatomija, tehnika die Kammer (hranilni Vorratskammer, merilni [Meßkammer] Messkammer, srčni Herzkammer, zračni Luftkammer)
razdeljen na prekate gekammert
medicina trepetanje prekatov das Kammerflimmern
gradbeništvo, arhitektura die Kassette; (razdelek med pregradami) die Abteilung

preko (ek., ijek.) predl.
1. z rod. čez: ići preko vode; preći preko ceste; trčati preko mosta; snijeg je preko koljena; za pojasom im ručne granate, preko ramena maske i puške; misliš da ćeš preko noći preokrenuti ono što su godine i godine učinile; putovati za Zagreb preko Zidanog Mosta
2. nad: on ima preko šezdeset godina; to je preko svakog očekivanja
3. za, onstran: on stanuje preko brda
4. poleg: nemoj uzeti drugu preko jedne žene
5. proti: raditi preko volje; naši su harali i palili i preko zapovijesti vladičine; znate da je to preko zakona što oni ištu
6. razen: tamo se ne nalazi ništa preko onoga što je dala sama priroda
7. čez, na drugi strani: preko puta stoji nekoliko kuća
8. mimo: zar miluješ bega Ali-bega preko mene za života moga
9. preko noći prisl. čez noč; preko ljeta poleti; preko zime pozimi; preko godine med letom
10. s tož. čez: slojevi naslagani, jedno preko drugo; onako star i izmučen dizao se nekoliko puta preko noć

prelòm break, breaking, breach, rupture; medicina fracture; geologija joint

prelòm obljube zakona pravo breach of promise
kostni prelòm uda fracture of a limb
prišlo je do prelòma med njimi it came to a breakup between them, they eventually broke up

prelòm (kosti) fracture ženski spol ; rupture ženski spol , cassure ženski spol ; (geologija) faille ženski spol , rejet moški spol ; coupure ženski spol , brisure ženski spol , bris moški spol

prišlo je do preloma med njima (njimi) ils en sont venus à une rupture

preminul (-a, -o) verstorben
preminul med reševanjem ein Bergeopfer, Bergungsopfer

prepád precipice, abyss; gulf; pesniško abysm; figurativno ruin

na robu prepáda on the brink of a precipice
dežela je na robu prepáda the country is on the brink of ruin
stal je na robu prepáda he stood on the edge of the precipice
prepád med razvitimi in nerazvitimi deželami the gulf between developed and undeveloped nations

prepàd abîme moški spol , gouffre moški spol , précipice moški spol, figurativno abysse moški spol

biti na robu prepada être au bord du gouffre (ali de l'abîme)
med njima (njimi) je velik prepad il y a un abîme entre eux