Franja

baccar -aris, n (gr. βάκκαρις) bakar, rastl. z dišečo koreniko, iz katere so izdelovali neko olje, menda špajka: V., Plin., Cu., Sen. tr.; kot pomagalo zoper uroke: baccare frontem cingite, ne vati noceat mala lingua V. — Soobl. baccaris -is, f: Plin.

baccēllo m

1. strok

2. pren. toskansko naivnež, bedak:
esser fiori e baccelli cveteti, biti kot rožica

Baccha, star. Bāca, -ae, f (gr. Βάκχη) bakhantinja, bakhantka, ženska, ki obhaja Bakhovo slavje s skrajno razposajenostjo in divjostjo: Pl., Ismariae celebrant repetita triennia Bacchae O.; kot slika: Ci. ep.; met.: Bacchis initiare aliquem L. posvetiti koga v Bakhovo bogoslužje.

bacchetta f

1. šiba, palica:
con un colpo di bacchetta magica znenada, kot po čarovniji
bacchetta divinatoria iskalna palica, bajanica

2. poveljniška palica:
gettare la bacchetta odreči se poveljevanju, oblasti

3. glasba dirigentska palica, taktirka

4. voj. nabijalna palica

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

bach [bæč]

1. samostalnik
skrajšano iz bachelor

2. prehodni glagol

ameriško, sleng to bach it živeti kot samec

baculum -i, n ali redkeje (pri pozn. avtorjih) baculus -i, m (prim. gr. βάκτρον, βακτηρία palica, lat. imbēcillus slaboten, „nepodprt“) palica, drog, kol: summa papaverum capita (mahove vršičke) baculo decutere L., baculum agreste O., baculo, quem dextra gerebat O.; pastirska palica: pastor baculo innixus O.; liktorska palica: lictor … converso baculo (pri nekaterih bacillo) oculos misero tundere vehementissime coepit Ci.; avgurska palica = lituus: augur dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens L.; žezlo: argenteo baculo Fl.; poseb. žezlo gledaliških kraljev: elapsum baculum cito resumere Suet.; oporna palica pri hoji, zlasti slepca ali invalida, hodaljka, bergla: Fl., baculum aureum inclusum corneo L., minus baculo eget crus Cels., innitens baculo O., Sen. rh., innixa baculo senectus Sen. ph., caecorum baculum fuit Hier.; od tod kot značilnost cinikov: pera et baculum Ap., pera, baculus Aus., hunc novi cum baculo peraque senem Mart.; cepec: baculis excutere spicas Col.; zapah: Vitr.

Baebius 3 Bebij(ev), ime (nomen) rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Baebius Dives Lucij Bebij Bogati, pretor l. 189: L.

2. Cn. Baebius Tamphilus Gnej Bebij Tamfil, tr. pl. l. 204, pretor l.199, konz. l.186, in njegov brat M. Baebius Tamphilus Mark Bebij Tamfil, pretor l. 192, konz. l. 181: L., Val. Max.

3. C. Baebius Sulca Gaj Bebij Sulka, tr. pl. l. 111, podkupil ga je Jugurta: S.

4. Baebius Massa Bebij Masa, sloviti ovaduh v Domicijanovem času: T., Plin. iun. Kot adj.: lex Baebia (de praetoribus creandis) L. (= Marka Bebija) zakon.

Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.

baguette [bagɛt] féminin šiba, tanka palica; musique taktirka; (= baguette de pain) dolga in tanka štruca kruha; pluriel, figuré dolgi sršati, ščetinasti lasje

baguette de chef d'orchestre taktirka
baguette magique, de fée čarodejna palica
baguette de sorcier bajalica, čarodejna palica
baguette à épousseter iztepalnik
comme d'un coup de baguette (magique) naenkrat, kot da bi udaril s čarobno paličico
marcher à la baguette (figuré) dobro, v redu funkcionirati pod strogim režimom
faire marcher, mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga na vrvici imeti
passer par les baguettes iti skozi šibe, biti šiban (kazen)
se tailler une baguette urezati si šibo

Bāiae -ārum, f (Βαΐαι) Baje,

1. mesto ob obrežju Kampanije zahodno od Neaplja, sloveče morsko kopališče, proslulo po razkošnem in mehkužnem življenju kopališčnikov: Ci., V., H., O. idr.; kot kopel tudi: Baiae aquae Pr. Od tod adj. Bāiānus 3 bajski, v Bajah, iz Baj: negotia Ci. ep., murex H., lacus, sinus Plin.; subst. Bāiānum -ī, n
a) kmečko posestvo v Bajah: Varr.
b) bajska okolica: Plin., Macr.

2. met. vsako kopališče, razkošno kopališko življenje: Mart., accusatores … lubidines, amores, adulteria, Baias … iactant Ci.

baja ženski spol padanje, pogrezanje; spregled davkov; smrt(ni primer); vojska seznam pogrešanih; izguba; odpust (iz službe)

movimiento de baja nazadovanje, upadanje
dar baja padati v vrednosti
dar de baja zabeležiti kot pogrešanega; črtati s seznama
darse de baja izstopiti
seguir en baja kar naprej upadati
los precios tienden a la baja cene streme k znižanju

bakterijski pridevnik
(o bakterijah) ▸ bakteriális, baktériumKrup bakterijskega izvora razdelimo v davico grla, bakterijski traheitis, laringotraheobronhitis in laringotraheobronhopneumonitis. ▸ A bakteriális eredetű kruppot diftériára, bakteriális tracheitisre, laryngotracheobronchitisre és laryngotracheobronchopneumonitisre osztjuk.
Cepljenje varuje pred določenimi pljučnicami bakterijskega in virusnega izvora, tako pri otrocih kot pri odraslih. ▸ A védőoltás véd bizonyos bakteriális és vírusos eredetű tüdőgyulladások ellen gyermekeknél és felnőtteknél egyaránt.
Krup je običajno virusna bolezen, zato se antibiotikov ne uporablja, razen v primeru suma na sekundarno bakterijsko okužbo. ▸ A krupp általában vírusos betegség, ezért antibiotikumokat csak akkor alkalmaznak, ha másodlagos bakteriális fertőzés gyanúja merül fel.
Nadaljnje preiskave, kot so preiskava krvi, rentgensko slikanje in bakterijske kulture, navadno niso potrebne. ▸ További vizsgálatokra, például vérvizsgálatra, röntgenvizsgálatra és baktériumtenyésztésre általában nincs szükség.
Pljučnice bakterijskega in virusnega izvora običajno kažejo podobne simptome. ▸ A bakteriális és vírusos eredetű tüdőgyulladás általában hasonló tünetekkel jár.
Z zdravljenjem se bo večina vrst bakterijske pljučnice stabilizirala v 3–6 dneh. ▸ Kezeléssel a bakteriális tüdőgyulladás legtöbb típusa 3-6 napon belül stabilizálódik.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, bakterijski meningitis

bal, pluriel bals [bal] masculin ples; plesna prireditev, družba; plesna dvorana

bal de bienfaisance ples v dobrodelne namene
bal blanc ples mladih deklet (brez moških)
bal d'enfants otroški ples
bal privé domači ples
bal masqué ples v maskah
bal costumé, travesti kostumirani ples
bal de têtes ples (le) z maskami na obrazu
robe féminin de bal plesna obleka
salle féminin de bal plesna dvorana
aller au bal iti na ples
donner un grand bal prirediti velik ples
ouvrir le bal odpreti ples, plesati kot prvi

bala ženski spol krogla; bala (blaga), bala papirja (10 risov)

bala dundún dumdum krogla
como una bala kot puščica hiter
balas pl sladkorne kroglice
bala perdida izgubljena krogla; vročekrvnež

balatrō -ōnis, m (morda iz „blaterō“ blebetač; ljudska etimologija je besedo poskušala izpeljevati iz bālāre meketati; verjetneje pa je sor. z gr. βάραϑρον žrelo) burkež, šaljivec, kvantač, pavliha: Varr., Vop., Hier., mendici, mimae, balatrones H. — Kot priimek: Servilius Balatro Servilij Balatron: H.

balbus (onomatop.; prim. gr. βάρβαρος = lat. barbarus, sl. blebetati, brbljati, lat. babulus) jecav, jecljav, bebljav: cum (Demosthenes) ita balbus esset, ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram (ῥ) non posset dicere, perfecit meditando, ut nemo planius esse locutus putaretur Ci., verba balba H. izjecljane, balba senectus H., balba de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati. Adv. balbē jecljaje: balbe significare aliquid Lucr.; pren. nerazumljivo: Varr. ap. Non. — Kot nom. propr. Balbus -ī, m Balb, „Jecljavec“, ime Atijevega, Kornelijevega idr. rodov.

Baleārēs (Baliārēs) -ium, f Balearska (Baliarska) otoka, Balearski otoki, Baleari: Balearis maior (zdaj Mallorca) in Balearis minor (zdaj Menorca) vzhodno od tarakonske Hispanije: Ci. ep., Mel., Baliares insulae L., Auct. b. Afr., Plin. Od tod adj.

1. Baleāris (Baliāris) -e balearski (baliarski): funditores Baleares C., Balearis funda V. ali habena Lucan., telum Baliare, Baliari verbere Sil., Baliaris terra Plin.; subst. Baliāris -is, m Baliarec, preb. Baliarov: Sil., v pl. Baleārēs (Baliārēs) -ium, m Balearci (Baliarci), preb. Balearskih otokov, izvrstni pračarji: L.

2. Baleāricus (Baliāricus) 3 balearski (baliarski): Balearica funda O., mare Baliaricum Plin.; subst. Baliāricī -ōrum, m Baliarci: Plin. Kot nom. propr. Baleāricus (Baliāricus) -ī, m Balearski (Baliarski), častni pridevek (agnomen) Kvinta Cecilija Metela, ki je osvojil Balearske otoke l. 123: Ci.

balineum, kontr. balneum, -i, n (iz gr. βαλανεῖον)

1. kopalna soba, kopalnica: balineum calefieri iubebo Ci. ep., e balneo exire Ci. ep.

2. met. kopel: praefervidum T., balneo inferri et vapore eius exstingui T., balneum prodest Cels.; poseb. a balineo ali a balineis Plin. po kopanju. — Od tod pl. balinea (balnea) -ōrum, n kopalne sobe = kopalno poslopje, kopališče, kopel: pauper mutat cenacula, lectos, balnea H. Ker se je obl. balnea sčasoma občutila kot sg., je nastal nov pl. balneae -ārum, f kopelna poslopja = kopališče, kopel: Pl., Caecil. ap. Non., occiditur ad balneas Pallacinas … Sextus Roscius Ci., constitui locum iussit balneas Senias Ci., Cur enim balneas publicas potissimum constituerat? Ci., balnearum fornaces T. — Soobl. (vulg.) balneus -eī, m = balneum: Petr.

balle [bal] féminin

1. žoga, žogica

2. militaire krogla, svinčenka, izstrelek

3. commerce bala, velik omot, zavoj (blaga)

4. pleva

5. populaire frank

balle de tennis, de golf žoga za tenis, za golf
balle de fusil, de revolver, de mitrailleuse krogla za puško, revolver, mitraljez
balle éclairante, incendiaire svetilni, zažigalni izstrelek
balle traçante, traceuse izstrelek, ki pušča svetlo sled za seboj
balle perdue krogla, ki je zgrešila svoj pravi cilj
à l'épreuve des balles varen pred kroglami
la balle de match žoga, zadetek, ki odloči tekmo
à vous la balle vi ste na vrsti
avoir une bonne balle imeti čeden obraz
avoir la balle belle imeti ugodno priliko
enfant masculin de la balle oseba, ki opravlja isti poklic kot oče (zlasti gledališki igralci)
être atteint, frappé, blessé par une balle dobiti rano od krogle
faire balle (figuré) zadeti
mettre, loger une balle dans le but zadeti cilj
mettre en balle zaviti, zamotati v bale (omote)
j'ai payé ça 300 balles za to sem plačal 300 frankov
prendre, saisir la balle au bond izkoristiti ugodno priliko
renvoyer la balle (figuré) odrezavo odgovoriti; svojo neprijetno obveznost preložiti na ramena koga drugega
se renvoyer la balle drug na drugega valiti odgovornost za kaj
reprendre la balle de volée prestreči žogo, preden pade na tla
tirer à balles streljati z ostrimi naboji