Franja

fragola

A) f

1. bot. jagoda (rastlina in sadež) (Fragaria vesca)

2.
essere rosso come una fragola biti rdeč kot binkoštna češnja, imeti zdravo barvo

B) agg. invar. (za samostalnikom) fres, svetlo rožnat, jagoden, jagodne barve:
rosa fragola jagodno roza
rosso fragola jagodno rdeč, fres

franc, franche [frɑ̃, š] adjectif prost, odkrit, odkritosrčen; lojalen; pravi, pristen, naraven

huit jours francs polnih osem dni
arbre masculin franc necepljeno drevo
corps masculin franc četa prostovoljcev, neregularnih vojakov
coup masculin franc (sport) prosti strel
port masculin franc svobodno pristanišče
terre féminin franche vrtna zemlja
zone féminin franche prosta cona
franc de port, de tous frais, de tout droit de douane, d'impôts prost poštnine, vseh stroškov, vseh carinskih pristojbin, davkov
une franche canaille prava kanalja
franc pédant pravi (pravcati) pedant
avoir les coudées franches imeti vso svobodo delovanja
jouer franc jeu igrati odkrito, brez prikritih namenov
montrer une franche hostilité odkrito pokazati svojo sovražnost
parler franc et net odkrito govoriti

freccia f (pl. -ce)

1. puščica, strelica:
incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)

2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka

3.
freccia di direzione avto nekoč smernik
freccia del campanile konica zvonika
a freccia puščičast
ala a freccia aero puščičasto krilo

freedom [frí:dəm] samostalnik (from, of)
svoboda, neodvisnost, prostost; iskrenost; drznost; lahkota
figurativno prost dostop, prosta raba

freedom of the city častno meščanstvo
to have the freedom of s.th. imeti prost dostop do česa
freedom of house prosta uporaba hiše
freedom from passion brezstrastnost
to take out one's freedom dobiti državljanske pravice
to take freedoms with dovoliti si kaj, biti predomač s
freedom of a company mojstrska pravica

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

freno moški spol uzda; zavora; vajeti

freno de aire comprimido zračna zavora
freno de alarme zasilna z.
freno de mano ročna z.
freno neumático zračna z.
correr sin freno razuzdano živeti
meter a uno en freno brzdati koga
morder (tascar) el freno uzdo gristi; svojo jezo požreti
perder el freno (fig) oporo izgubiti
soltar el freno a su imaginación popustiti vajeti svoji fantaziji
tirar del freno a uno koga na uzdi imeti

fresca ženski spol (jutranji, večerni) hlad; figurativno surov izraz, nesramnost

salir con la fresca zgodaj zjutraj iti ven
ser capaz de decir (ali de plantar) una fresca al lucero del alba pred nikomer ne imeti respekta
soltar una fresca (cuatro frescas) surovo koga nagovoriti, surovo odgovoriti, predrzno govoriti
tomar la fresca uživati svež zrak

Fressen, das, hrana, žrtje; ein gefundenes Fressen figurativ kot zanalašč; zum Fressen gern haben imeti za požreti rad

friand, e [frijɑ̃, d] adjectif sladkosneden; figuré pohlepen, željan, nor (de quelque chose na kaj); masculin vrsta paštete

l'ours est friand de miel medved je požrešen na med
être friand de compliments zelo rad imeti poklone (komplimente)

friendly¹ [fréndli] pridevnik
prijateljski, prijazen, naklonjen, blagohoten

to be on friendly terms with s.o. imeti s kom prijateljske stike
Friendly Society bratovska skladnica, delavsko socialno zavarovanje

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

frotté, e [frɔte] adjectif; (familier)

être frotté de quelque chose imeti površne pojme o čem

frousse [frus] féminin, populaire velik strah

avoir la frousse imeti velik strah, bati se

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

fruire v. intr. (pres. fruisco) uživati, koristiti, uporabljati, prejemati:
fruire di una rendita, della pensione uživati rento, pokojnino
fruire di un vantaggio imeti prednost

frustra, pozneje (analogno po citrā, extrā, intrā) frustrā, adv. (iz stlat. frūs [fraus], osnovna obl. *frudtrā)

1. v (po) zmoti: hi ambo fr. sunt Pl., is dominum fr. habet Pl. ga vara, fr. me ductare Pl. norčevati se iz mene, za norca me imeti, mihi adnitendum est, ut illi fr. sint S. da se (v svojih upih) varajo, legati fr. habiti discesserunt Amm. v svojih upih varani, toda: alia … , quae brevi servata, dein fr. habita sunt T. se je zanemarilo; z gen.: longe huius animi fr. es Ap.

2. metaf.
a) brez uspeha, zaman, zastonj, brez koristi: Kom. idr. fr. auxilium implorare Ci., nullum telum fr. missum C., fr. inceptum S., aliquid fr. est (alicui) S., T. idr. pisci: je brezuspešno, izpodleti, se izjalovi, fr. docuere parentes V., fortissima fr. pectora V., expers fr. belli O. ki se je zaman vzdrževal vojne, exululat frustraque loqui conatur O., fr. ac nequiquam Cat. in asindet. nequiquam fr. Ap., fr. rogatus Lucan., fr. emensum iter Iust.; elipt.: in omnes partes pedites mittit; nec fr. Hirt., fallax historias movet; frustra H.
b) brez namena (smotra), brez povoda (razloga, vzroka): Sen. tr., fr. tempus contero Ci., fr. ac sine causa quidpiam facere Ci., me bene sperare non fr. esse iussum memini Ci., neque id fr. fecissent N., melius te posse negares bis terque expertum fr. H., fr. credere Q., ut multi nec fr. opinantur Suet., nec fr. adversus impios hebescere sidera T., fr. arma movere Iust.; elipt.: hanc quidam aposiopesin putant frustra Q.
c) na videz: abnuentique nomen expressere ut adsumeret, tam frustra quam recusaverat T.

*frustrātus, le dat. -uī, m (frustrārī) prevara: frustratui habere aliquem Pl. za norca imeti koga, norčevati se iz koga, omnibus frustratui esse Non. vsem za norca biti.

fruto moški spol sad, sadež; donos, dohodek, dobiček, prid, prednost

fruto de bendición zakonski otrok
dar (llevar) fruto donašati sadove, obroditi, korist prinašati
sacar fruto koristiti, imeti korist (od)
frutos coloniales kolonialno blago
frutos en especie naturalije
frutos del mediodía južno sadje

fry¹ [frai] prehodni glagol & neprehodni glagol
cvreti (se)
arhaično, figurativno vznemiriti

to have other fish to fry imeti druge opravke
ameriško to fry the fat out of s.o. s političnimi obljubami izsiljevati denar od koga
fried egg pečeno jajce, "na oko"

Fuchtel, die, (-, -n) Frau: ksantipa; unter der Fuchtel haben/stehen imeti/biti pod copato