Franja

têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
teči za kom correr tras de alg
teči po žilah correr por las venas
iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
stvar dobro teče el asunto marcha bien
pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
jezik mu dobro teče tiene buen pico
kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
ta posoda teče esta vasija se sale
teči v prazno (motor) andar en vacío
začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar

tedáruć m (t. tedarik, ar.) dial. gospodarnost, ekonomicnost: živjeti na -u živeti dobro, udobno

tékniti to be to one's taste

to meso mi tekne I like this meat
kosilo mi je teknilo I enjoyed my meal
ta jabolka zelo dobro teknejo these apples taste very good
ta jed mi ne tekne I don't like this dish, this dish is not to my taste
kako vam tekne ta riba? how do you like this fish?
prehlajen sem in nič mi ne tekne (diší) I have a cold and cannot taste anything

tékniti (jed) agradar al paladar

dobro mije teknilo he comido con buen apetito
ta jed mi je teknila he saboreado con deleite este plato

témoignage [temwanjaž] masculin, juridique pričanje, izpoved; dokaz; znak

faux témoignage krivo pričanje
en témoignage v dokaz, kot znak (de za)
en témoignage de mon amitié, de ma reconnaissance v dokaz mojega prijateljstva, moje hvaležnosti
appeler en témoignage pozvati kot pričo
porter témoignage pričati
s'en rapporter au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričanje kake osebe
rendre témoignage à quelqu'un (javno) pričati v dobro kake osebe
rendre témoignage au courage de quelqu'un izreči priznanje pogumu kake osebe
refuser le témoignage odkloniti pričanje, izpoved
rétracter un témoignage preklicati pričanje

témoigner [temwanje] verbe intransitif pričati; verbe transitif javno (po)kazati, dokazati

témoigner quelque chose, de quelque chose dokazovati kaj, pričati o čem
témoigner de l'amitié à quelqu'un pokazati prijateljstvo do koga
ce fait témoigne de son courage to dejanje dokazuje njegov pogum
témoigner en faveur de quelqu'un, contre quelqu'un pričati v dobro kake osebe, proti komu

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

tempered [témpəd] pridevnik (temperedly prislov)
razpoložen
tehnično kaljen; umerjen, zmeren; umirjen

cross-tempered zlovoljen, slabe volje, čemeren
even-tempered ravnodušen, miren
good-tempered dobrodušen, dobrega značaja, dobre volje, dobro razpoložen
hot-tempered ognjevit, nagel
quick-tempered vzkipljiv, razburljiv, togoten

tēmpo m

1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno

4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja

5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba

6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije

7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

9. del (predstave)

10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve

12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa

14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno

15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas

tēmpra f

1. metal. kaljenje:
acciaio di buona tempra dobro kaljeno jeklo
dare la tempra kaliti

2. nrav, značaj; telesna konstitucija, ustroj:
una tempra rotta a tutte le fatiche telesni ustroj, ki vzdrži vse napore

3. zvočnost, barva (glasu)

tenant, e [tənɑ̃, t] adjectif

séance tenante na mestu, takoj, pri priči
chemise féminin à col tenant srajca s prišitim ovratnikom; masculin imetnik; podpornik, branitelj, privrženec
(sport) le tenant de la coupe imetnik pokala
les tenants de l'existentialisme pristaši eksistencializma
tout d'un tenant, d'un seul tenant v enem kosu
propriété féminin de 100 hectares d'un seul tenant 100 ha zaokroženega posestva
les tenants et les aboutissants zemljišča, ki mejijo eno na drugo; obmejna, sosedna si zemljišča
(figuré) connaître tous les tenants et les aboutissants dobro poznati razmere, biti v vsem dobro orientiran

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

terminō -āre -āvī -ātum (terminus)

1. (raz)mejiti, omejiti (omejevati), narediti (delati) mejo, postaviti (postavljati) mejo, določiti (določati) mejo, razmejiti (razmejevati), zamejiti (zamejevati), postaviti (postavljati) mejnik(e): Lucr., Plin. idr., fines Ci., fana L., stomachus palato terminatur (se dotika) Ci., Asia antea imperium nostrum terminabat Ci., agrum publicum a privato (ločiti) L., intra finem loci, quem oleae terminabant Ci.

2. metaf.
a) omejiti (omejevati): Q. idr., si isdem finibus gloriam meam, quibus vitam essem terminaturus Ci., sonos vocis paucis litterarum notis Ci., eisdem regionibus cogitationes suas Ci., gloriam suam Ci., oblivione terminari Iust. pozabiti se, v pozabo priti.
b) omejiti (omejevati), presoditi (presojati) = določiti (določati, določevati), ustanoviti, postaviti (postavljati) (mejo), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: bona Epicurus voluptate, mala dolore terminavit Ci. je vpeljal rek, da dobro obstaja v nasladi, slabo v bolečini = je postavil načelo, da se dobro skriva v nasladi, slabo v bolečini, numquam terminat nec magnitudinis nec diuturnitatis modum Ci., at nos metiendi rationandique utilitate huius artis terminavimus modum Ci.
c) konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati), dokončati (dokončevati, dokončavati), skleniti (sklepati): numerose terminare orationem Ci., oratio terminata (končujoč (zaključujoč) se) Ci., unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., bellum L., campos oculis L. dogledati, zajeti s pogledom.

terrēnus 3 (terra)

1. iz zemlje zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), zêmeljski, zêmeljn, iz prsti zgrajen (sestavljen, narejen, izdelan, obstoječ), prstén: V., Col., Q., Suet. idr., tumulus C., collis L., colles Plin. iun., campus L. z dobro prstjo, fornax O. glinasta, vasa Plin. glinaste, lončene, corpora nostra terreno principiorum genere confecta Ci., terrenis principiorum satietatibus abundans Vitr. obilujoč s prstenimi snovmi, z obilo prstenimi snovmi; subst. terrēnum -ī, n
a) zemeljska snov, zemlja, zemljina, starejše zemljevina (naspr. aër, humor, ignis): Vitr., Lact.
b) zemlja, njiva, polje: quidquid herbidi terreni extra murum erat L., genera terreni Col., caementis occupes terrenum omne tuis et mare publicum H., sepia in terreno parit Plin., quā terrena erant L. kjer je bila zemlja (ne skalovje).

2.
a) na zemlji ali v zemlji živeč (bivajoč, obstoječ, se vršeč), zêmeljski, zêmeljn, zémski: hiatus O., contagio Ci., numina O. podzemeljska, umores N. zemeljska vlažnost, bestiae Ci. na suhem (kopnem, zemlji) živeče, zemeljske (kopenske) živali, iter Plin. ali peregrinatio Cael. po suhem, po kopnem, opera Vitr. podzemeljska dela, molles Amm. zemeljska masa, pabulum Col. podzemeljska hrana (reja) (= kar si svinje izrivajo iz zemlje, npr. mrčes).
b) (po)zemeljski, (po)zemski, tuzemski, (po)sveten (naspr. caelestis): Cypr. idr., Pegasus terrenum (smrten) equitem gravatus H., opes nostrae Aug., terrena ac fragilia haec bona Lact.; subst. α) terrēnī -ōrum, m zemljani: Aug. β) terrēna -ōrum, n αα) (po)svetne stvari: Gell. αβ) na suhem živeče živali, kopenske ((po)zemeljske) živali: Q.

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

testimonianza f

1. pričevanje, izpoved (tudi ekst.):
testimonianza falsa, reticente kriva, zamolčana izpoved
la testimonianza dei contemporanei pričevanje sodobnikov

2. ekst. potrdilo, dokaz:
dare testimonianza di buona volontà dokazati, pokazati dobro voljo

3. znamenje; indic

4. relig. pričevanje (kristjana)

téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

brutto, kosmata téža gross weight
netto, čista téža net weight
živa téža live weight
téža embalaže tare
mušja téža (boks) flyweight
specifična téža relative density, specific gravity
prekomerna téža overweight
pod téžo (= prelahek) underweight
lastna téža (nekega telesa) dead weight
téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
izguba téže loss of weight
porast téže increase in weight
razlika v téži difference in weight
dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
izgubiti na téži to lose weight
pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
proda(ja)ti po téži to sell by weight
prodan po téži sold by weight
peresna téža (boks) featherweight