Franja

razbojnikováti -újem biti razbojnik

razjéden -dna -o koji može biti razjeden, nagrizen

razkmétiti se -im se raseljačiti se, ne biti više seljak

razmimoíći se -òīđēm se
1. raziti se: tu su se naši putevi razmimoišli
2. zgrešiti se: mi smo se na putu razmimoišli
3. ne se ujemati, biti drugačnih misli: mi smo se razmimoišli u idejama

razvídeti se -i se biti evidentan, vidjeti (-de-) se: iz tega se razvidi

ràzžaliti se -īm se
1. biti žal, biti hudo: i ražali se gospodu učiniti zlo narodu svome; kad se caru ražalilo zbog nasilja dahija
2. postati hudo (pri srcu): junaku se srce ražalilo; žao mu je ljube vjernice; žao mu je čeda u kolijevci
3. postati hudo zaradi: suncu se je ražalilo na sinja oblaka

rebatir odbiti, odvrniti; močno biti, trkati; zavrniti, izpodbijati, oporekati, oporeči, odkloniti, odpraviti

rebatir una sospecha odkloniti sum
rebatir las costuras izgladiti (zlikati) šive
rebatir una razón spodbiti trditev

rebattre* [rəbatrə] verbe transitif vnovič biti, tepsti; tolči; figuré stalno ponavljati; musique ponoviti

rebattre les cartes znova mešati karte
rebattre un matelas iztepsti, prečistiti volno žimnice
rebattre les oreilles à quelqu'un stalno komu na ušesa trobiti
il me rebat continuellement les oreilles de sa mauvaise santé stalno mi trobi na ušesa o svojem slabem zdravju

rebosar razliti (se), teči čez; prenapolnjen biti; obilovati, biti v obilju

rebosar hiel biti zelo nevoščljiv ali zloben
le rebosa el dinero ima denarja kot pečka
está rebosado de salud kipi od zdravja

recalcitrate [rikǽlsitreit] neprehodni glagol
biti uporen, trmoglav, nepokoren, neposlušen; upirati se, nasprotovati (against, at)
(redko) brcati, ritati

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

re-caleō -ēre (re in calēre) venomer (vseskozi, skozi in skozi, zopet, spet) biti topel (vroč, gorek, gorak): recalent nostro Tiberina (po nekaterih izdajah Thybrina) fluenta sanguine V.; metaf.: nunc quoque in nostris recales medullis Aus., quod recalebant in auribus eius parentis effata Amm., exstinctae recalent vestigia flammae Paul. Nol.

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

re-cingō -ere -cīnxī -cīnctum (re in cingere)

1. odpasati, razpasati, odvezati: zonam (deviški pas) O. (o ženinu), tunicas O., vestis recincta V., Val. Fl. razpasana, prosto viseča, plahutajoča, opletajoča; med. recingi odpasati se, razpasati se, sleči se: recingor nudaque mergor aquis O., recingi ferrum Val. Fl. odpasati, odložiti, recingitur anguem O. odloži kačo, s katero je bila opasana.

2. zopet (spet) opasati (opasovati); od tod zato recingi zopet biti poklican v (vojaško) službo (k vojakom): etiam veteranos isdem iunxerat plurimos, inter quos et honoratiores alii et Traianus recinctus est, paulo ante magister armorum Amm.

reciprocate [risíprəkeit]

1. prehodni glagol
izmenjati, dati in za to dobiti; vračati (čustva itd.), (po)vrniti (z enakim); nadomestiti, nadoknaditi komu kaj

2. neprehodni glagol
tehnično premikati se sem in tja, izmenično delovati; izmenjavati se; ustrezati si; biti hvaležen, oddolžiti se za izkazano dobroto, revanširati se (for za, with s čim)

to reciprocate a blow vrniti dobljeni udarec, revanširati se (with s čim)

reck [rek]

1. prehodni glagol
uvaževati, vzeti v obzir, upoštevati; brigati se za, skrbeti za, ozirati se na, paziti na, računati z

2. neprehodni glagol
misliti (of o)
vedeti (of za kaj, o čem)
retorika & poetično (le v vprašalnih in nikalnih stavkih) brigati se za, jemati v mar, mar biti, marati (of za kaj)
kesati se

it recks me not whether... ne briga me, ali (če)...
little recks he that... malo mu je mar, da...
of him she recks not on ji je malo mar
not to reck danger ne se meniti za nevarnost

reckon [rékən]

1. prehodni glagol
(iz)računati, preračunati; oceniti, preceniti, presoditi; šteti, sešteti, izračunati (up)
šteti (koga) (among, in, with med, za)
smatrati, imeti (for za)
ameriško misliti, domnevati, biti mnenja (that da)

2. neprehodni glagol
računati, šteti, obračunati, računati na, zanesti se (on, upon na)

to reckon from ... to šteti od ... do
reckoning from to-morrow šteto od jutri dalje
I reckon him (to be) my friend imam ga za svojega prijatelja
I reckon him (to be) wise smatram ga za pametnega
to reckon without one's host figurativno delati račun brez krčmarja
he is rich, I reckon ameriško bogat je, mislim (se mi zdi)

recline [rikláin] prehodni glagol
nasloniti, prisloniti, položiti, postaviti (on na)
neprehodni glagol
naslanjati se, sloneti (against ob)
biti naslonjen, ležati, počivati (on, upon na)
nagniti se, skloniti se (upon k, na)
opreti se, zanesti se (upon na)
zaupati (v)

reclined ležeč

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi