Franja

Zadetki iskanja

  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • síliti to force, to compel, to oblige, to coerce; to press, to urge

    síliti (priganjati) koga k... to hustle someone into (doing something)
    ne maram te síliti I will not press you
    síliti koga, da kaj naredi to compel someone to do something
    silil me je, naj sprejmem ponudbo he urged me to accept the offer
    síliti k naglici to press, to urge, to hurry, to egg on
    silili so me, naj sprejmem denar they pressed me to accept the money
    síliti se to force oneself, to constrain oneself
    síliti se k smehu to force a laugh
    silil se je, da bi se nasmehnil he put on a forced smile
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • simból (-a) m

    1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
    oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
    atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico

    2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
    matematični simboli simboli matematici
    simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
    rel. simbol vere simbolo niceno
    soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status
  • simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial

    simpátično vedenje winning ways pl
    takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
    ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
    simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve
  • sindikat samostalnik
    1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezet
    policijski sindikat ▸ rendőrszakszervezet
    Proti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.
    zdravniški sindikat ▸ orvosszakszervezet
    kmečki sindikat ▸ gazdák szakszervezete
    novinarski sindikat ▸ sajtószakszervezet
    šolski sindikat ▸ iskolai szakszervezet
    učiteljski sindikat ▸ pedagógus-szakszervezet
    sindikat kmetov ▸ gazdák szakszervezete
    Najbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.
    sindikat delavcev ▸ dolgozók szakszervezete
    predstavnik sindikata ▸ szakszervezeti képviselő
    predsednik sindikata ▸ szakszervezet elnöke
    odbor sindikata ▸ szakszervezet bizottsága
    član sindikata ▸ szakszervezet tagja
    sekretar sindikata ▸ szakszervezet titkára
    tajnik sindikata ▸ szakszervezet titkára
    vodstvo sindikata ▸ szakszervezet vezetősége
    zahteva sindikata ▸ szakszervezet követelése
    sindikati opozarjajo ▸ szakszervezetek figyelmeztetnek
    sindikati zahtevajo ▸ szakszervezetek követelnek
    delavci v sindikatu ▸ dolgozók a szakszervezetben
    sindikat v podjetju ▸ szakszervezet a vállalatban
    biti v sindikatukontrastivno zanimivo szakszervezeti tag
    pogajanja s sindikati ▸ tárgyalás a szakszervezettel
    ustanoviti sindikat ▸ szakszervezetet alapít
    predlagati sindikatu ▸ szakszervezetnek javasol
    obvestiti sindikat ▸ szakszervezetet értesít
    protest sindikatov ▸ szakszervezetek tiltakozása
    sindikat zdravnikov ▸ orvosok szakszervezete
    sindikat nogometašev ▸ labdarúgók szakszervezete
    Povezane iztočnice: reprezentativni sindikat

    2. (združenje podjetij) ▸ szindikátus
    sindikat bank ▸ bankszindikátus
    Iz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
    Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.
    bančni sindikat ▸ bankszindikátus
    Bančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
    Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti.
  • sinoním (-a) m lingv. (sopomenka, soznačnica) sinonimo (tudi ekst.)
    njihovi izdelki so že kar sinonim za kvaliteto i loro prodotti sono ormai sinonimi di qualità
    lingv. nadrejeni, podrejeni sinonim iperonimo, iponimo
  • sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

    sìt življenja weary of life, tired of life
    do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
    najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
    do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
    sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
    sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
    sìt je vsega he's fed up with everything
    sìt sem tega dela I'm sick of this work
    sìt sem čakanja I am tired of waiting
    čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
    do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
    ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
    ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
    od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • sitnáriti to bother (komu someone); to fuss, to vex (someone); to importune (someone); to kick up a fuss, to nag; to repine (proti against); to trouble (someone)

    sitnáriti komu to be a nuisance to someone
    sitnarila je materi za to igračo she pestered her mother for this toy
    nočem vam sitnáriti I will not tax your patience
  • sítnost annoyance, trouble, inconvenience; worry; bother; nuisance; disagreeableness

    kakšna sítnost! what a nuisance!
    žal mi je, da vam delam, povzročam sítnosti (I am) sorry to give you such trouble
    z njim bomo imeli še mnogo sítnosti we are going to have a lot more trouble with him
    imam dovolj sítnosti s teboj I have enough trouble with you
    povzročati sítnost to cause inconvenience
    rad bi ti prihranil to sítnost (nevšečnost) I should have liked to spare you this annoyance
  • sív grey, (zlasti ZDA) gray; (lasje tudi) grizzled, grizzly

    sívi lasje grey hair; (nebo) overcast, cloudy; (vreme) dull
    síva barva grey colour, (sivina) greyness, grey
    oblečen v sívem dressed in grey, wearing grey
    svetlo (temno) sív light (dark) grey
    biserno sív pearl-grey
    imeti sívo brado to have a grizzled beard
    postati sív to grow grey
    delati komu síve lase (figurativno) to be a great trial to someone
    zaradi tega si ne delam sívih las (figurativno) I don't worry about it
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • skakálen (-lna -o) adj. di, del salto; da salto:
    skakalna deska pedana
    skakalna palica asta per il salto
    skakalni stolp trampolino per i tuffi
    skakalne smuči sci da salto
  • skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

    1. saltare; balzare;
    skakati od veselja saltare dalla gioia
    skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
    skočiti iz postelje saltare dal letto
    skočiti na tla saltare a terra
    skočiti v morje tuffarsi in mare
    skakati sonožno saltare a piè pari
    skakati kot gams saltare come un camoscio
    skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
    skakati s padalom saltare col paracadute
    skakati s smučmi saltare con gli sci

    2. (poskakovati) saltellare

    3. avventarsi su:
    pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

    4. pren. correre:
    ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

    5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
    temperatura skače la temperatura sale e scende

    6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
    skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
    skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
    skakati si v lase accapigliarsi
    skočiti vstran sfagliare
    ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
    skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
    srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
    skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
    skočiti v zakonski jarem sposarsi
    skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
    skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
    skakati v vodo tuffarsi
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • sklápljati (-am) | sklópiti (-im) imperf., perf.

    1. agganciare, annettere, congiungere; connettere:
    sklapljati vagone agganciare i vagoni
    sklapljati cevi congiungere i tubi

    2. (zapirati) chiudere:
    sklapljati oči od utrujenosti chiudere gli occhi dalla stanchezza
  • skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

    1. congiungere, unire, chiudere:
    skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
    skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

    2. chiudere, stringere:
    skleniti pest stringere il pugno

    3.
    skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
    z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

    4. (končati) concludere:
    skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
    skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

    5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
    iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
    filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
    sklepati s sofizmi sofisticare

    6. stipulare, contrarre:
    skleniti pogodbo stipulare un contratto
    sklepati prijateljstva contrarre amicizie
    skleniti posel concludere un affare
    jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
    skleniti zavezništvo allearsi (con)
    jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
    sklepati kompromise patteggiare
    sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
    skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

    7. decidere:
    sklenil je oditi decise di andarsene
  • skodélica (-e) f gosp. tazzina; ciotola, tazza:
    čajna, kavna skodelica tazzina da tè, da caffè
    skodelici na tehtnici i piatti della bilancia
    teh. ležajna skodelica guscio di cuscinetto
  • skokovíto adv. a salti, a balzi; enormemente, fortemente, vertiginosamente:
    cene skokovito naraščajo i prezzi stanno salendo vertiginosamente