síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
Zadetki iskanja
- síliti to force, to compel, to oblige, to coerce; to press, to urge
síliti (priganjati) koga k... to hustle someone into (doing something)
ne maram te síliti I will not press you
síliti koga, da kaj naredi to compel someone to do something
silil me je, naj sprejmem ponudbo he urged me to accept the offer
síliti k naglici to press, to urge, to hurry, to egg on
silili so me, naj sprejmem denar they pressed me to accept the money
síliti se to force oneself, to constrain oneself
síliti se k smehu to force a laugh
silil se je, da bi se nasmehnil he put on a forced smile - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - simból (-a) m
1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico
2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
matematični simboli simboli matematici
simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
rel. simbol vere simbolo niceno
soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status - simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial
simpátično vedenje winning ways pl
takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve - sindikat samostalnik
1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezetpolicijski sindikat ▸ rendőrszakszervezetProti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.zdravniški sindikat ▸ orvosszakszervezetkmečki sindikat ▸ gazdák szakszervezetenovinarski sindikat ▸ sajtószakszervezetšolski sindikat ▸ iskolai szakszervezetučiteljski sindikat ▸ pedagógus-szakszervezetsindikat kmetov ▸ gazdák szakszervezeteNajbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.sindikat delavcev ▸ dolgozók szakszervezetepredstavnik sindikata ▸ szakszervezeti képviselőpredsednik sindikata ▸ szakszervezet elnökeodbor sindikata ▸ szakszervezet bizottságačlan sindikata ▸ szakszervezet tagjasekretar sindikata ▸ szakszervezet titkáratajnik sindikata ▸ szakszervezet titkáravodstvo sindikata ▸ szakszervezet vezetőségezahteva sindikata ▸ szakszervezet követelésesindikati opozarjajo ▸ szakszervezetek figyelmeztetneksindikati zahtevajo ▸ szakszervezetek követelnekdelavci v sindikatu ▸ dolgozók a szakszervezetbensindikat v podjetju ▸ szakszervezet a vállalatbanbiti v sindikatu ▸ kontrastivno zanimivo szakszervezeti tagpogajanja s sindikati ▸ tárgyalás a szakszervezettelustanoviti sindikat ▸ szakszervezetet alapítpredlagati sindikatu ▸ szakszervezetnek javasolobvestiti sindikat ▸ szakszervezetet értesítprotest sindikatov ▸ szakszervezetek tiltakozásasindikat zdravnikov ▸ orvosok szakszervezetesindikat nogometašev ▸ labdarúgók szakszervezetePovezane iztočnice: reprezentativni sindikat
2. (združenje podjetij) ▸ szindikátussindikat bank ▸ bankszindikátusIz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.bančni sindikat ▸ bankszindikátusBančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti. - sinoním (-a) m lingv. (sopomenka, soznačnica) sinonimo (tudi ekst.)
njihovi izdelki so že kar sinonim za kvaliteto i loro prodotti sono ormai sinonimi di qualità
lingv. nadrejeni, podrejeni sinonim iperonimo, iponimo - sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of
sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride - sìt (síta -o)
A) adj.
1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo
2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.
3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco
B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno - sitnáriti to bother (komu someone); to fuss, to vex (someone); to importune (someone); to kick up a fuss, to nag; to repine (proti against); to trouble (someone)
sitnáriti komu to be a nuisance to someone
sitnarila je materi za to igračo she pestered her mother for this toy
nočem vam sitnáriti I will not tax your patience - sítnost annoyance, trouble, inconvenience; worry; bother; nuisance; disagreeableness
kakšna sítnost! what a nuisance!
žal mi je, da vam delam, povzročam sítnosti (I am) sorry to give you such trouble
z njim bomo imeli še mnogo sítnosti we are going to have a lot more trouble with him
imam dovolj sítnosti s teboj I have enough trouble with you
povzročati sítnost to cause inconvenience
rad bi ti prihranil to sítnost (nevšečnost) I should have liked to spare you this annoyance - sív grey, (zlasti ZDA) gray; (lasje tudi) grizzled, grizzly
sívi lasje grey hair; (nebo) overcast, cloudy; (vreme) dull
síva barva grey colour, (sivina) greyness, grey
oblečen v sívem dressed in grey, wearing grey
svetlo (temno) sív light (dark) grey
biserno sív pearl-grey
imeti sívo brado to have a grizzled beard
postati sív to grow grey
delati komu síve lase (figurativno) to be a great trial to someone
zaradi tega si ne delam sívih las (figurativno) I don't worry about it - sív (-a -o)
A) adj.
1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.
2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)
B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio - skakálen (-lna -o) adj. di, del salto; da salto:
skakalna deska pedana
skakalna palica asta per il salto
skakalni stolp trampolino per i tuffi
skakalne smuči sci da salto - skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.
1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci
2. (poskakovati) saltellare
3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo
4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro
5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende
6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi - skála1 (-e) f
1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo
2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi - sklápljati (-am) | sklópiti (-im) imperf., perf.
1. agganciare, annettere, congiungere; connettere:
sklapljati vagone agganciare i vagoni
sklapljati cevi congiungere i tubi
2. (zapirati) chiudere:
sklapljati oči od utrujenosti chiudere gli occhi dalla stanchezza - skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.
1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera
2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno
3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte
4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire
5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare
6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.
7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene - skodélica (-e) f gosp. tazzina; ciotola, tazza:
čajna, kavna skodelica tazzina da tè, da caffè
skodelici na tehtnici i piatti della bilancia
teh. ležajna skodelica guscio di cuscinetto - skokovíto adv. a salti, a balzi; enormemente, fortemente, vertiginosamente:
cene skokovito naraščajo i prezzi stanno salendo vertiginosamente