Franja

ἐν-αγώνιος 2 ki spada k tekmi, v boju izurjen, ἐσθής bojna obleka (plašč).

ἐν-αίθρειος 2 (αἰθρία) poet. pod milim nebom.

ἔν-αιμος 2 (αἷμα) kdor ima kri, krven, krvav.

ἐν-αίσιμος 2 (ἐν αἴσῃ) ep., poet. ἐναίσιος 2 1. priličen, primeren, pravičen, ugoden; τὸ ἐναίσιον sreča, εἰς ἐναίσιμον ἦλθον prišel sem o pravem času, ἐναίσιμα ἐργάζομαι vršim svojo dolžnost. 2. usoden, pomenljiv, proroški.

ἐν-αλίγκιος 2 ep. podoben, enak, τινί τι komu v čem.

ἐν-άλιος 3 in 2 εἰνάλιος 3 ep. in poet. morski, λεώς mornarji, τὸ ἐνάλιον morska žival NT.

ἐν-άμιλλος 2 (ἅμιλλα) tekmujoč, enak, kos komu (v tekmi) τινί.

ἐν-αργής 2 (ἀργός) očiten, viden, jasen, razločen. – adv. -ῶς, ion. -έως.

ἐν-αρίθμιος 2 ep. ἐν-άριθμος 2 prištet med, upoštevan, veljaven, čislan, ἐναρίθμιός εἰμι izpolnim število.

ἐν-αρμόνιος 2 skladen, prikladen, primeren.

ἔν-αυλος¹ 2 (αὐλός) ep. poet. 1. cevnat, cevkast; subst. ὁ jarek, struga, hudournik, reka. 2. v ušesih zveneč, brneč, v dobrem spominu, česar se dobro spominjam.

ἔν-αυλος² 2 (αὐλή) prebivajoč v, notri v (stanovanju), ὁ ἔναυλος votlina, jama, prebivališče.

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.

ἑνδεκά-κλῑνος 2 (κλίνη) enajst ležišč obsegajoč.

ἐν-δελεχής 2 (gl. δολιχός) trajen, neprenehljiv, neprestan, τὸ ἐνδελεχές dolgost časa.

ἔν-δηλος 2 jasen, viden, očiten, pogosto s pt., ἔνδηλος ἐγίγνετο ἐπιβουλεύων očito je bilo, da …

ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.

ἔν-δικος 2 postaven, pravičen, upravičen, prav, μισθαποδοσία zasluženo plačilo NT; τὸ ἔνδικον kar je prav, pravica, λέγω τὸ ἔνδικον govorim resnico; τὰ ἐνδικώτατα najpravičnejša stvar, ἔχω imam največjo pravico; τὸ μὴ 'νδικον neosnovana obdolžitev. – adv. ἐνδίκως po pravici, pravično, zasluženo.

ἔν-διος 2 ep. poldanski, opoldne ἦλθεν.

ἐνδό-μυχος 2 poet. v najbolj notranjem kotu (skrit).