Franja

hortus -ī, m (gl. co-hors) vsak zagrajen ali kako drugače zadelan kraj, od tod

I.

1. stlat. = villa pristava: Tab. XII ap. Plin., Isid., P. F.

2. vrt, ograda: h. irriguus Varr., apricus Ci., pauper V., cultissimus O., exhaustus lectis floribus O., propinquus cubiculo L., hortum conducere Ci., hortum ipsi agricolae succidiam alteram appellant Ci., maceria horti L., hortus aedium L., rigando horto manus locare Plin. iun.; v pl. = vrtni nasadi, gaj (park): amoenitas hortorum Ci., hortis suis se occultare Ci., eas tabulas populo cum hortis legavit Ci., horti paterni Ci., horti Pompei (na griču, ki se je imenoval mons Pincius) Ci., horti Scipionis Ci., horti Epicuri (na katerih je Epikur učil v Atenah) Ci., horti Caesaris (v Rimu ob desnem Tiberinem bregu) H., Suet., cum (Cimon) compluribus locis praedia hortosque haberet N., horti pensiles Cu. viseči vrtovi, materni Sen. ph., Luculliani horti T. (gl. hortulus), privati h. T., suburbani h. Stat.

3. meton. vrtna zelenjava, povrtnina: Ca., Plin., irriguo nihil est elutius horto H. — ograjen del vinograda: Col. (IV, 18).

hostia -ae, f (hostiō¹)

1. zakol, žrtev, daritvena živina, krvava daritev, (spravna) daritev (s katero se bogovi pomirjajo): h. maxima Ci., hostiae maiores Ci. dorasla daritvena živina (naspr. lactentes), hostia humana Ci., S. fr. idr., pinguis, felix V., pulla Tib., petulans Iuv., hostiam mactare H., V. ali caedere Suet., hostias immolare N., hostiis immolare Ci., hostiis rem divinam facere L., hostiis sacrificare L., sacruficas … Orco hostiis Pl., Mario per hostias dis supplicanti S., hostiarum more occidi Suet.; kolekt.: multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V.; pren.: diro fit hostia busto O. človeška žrtev.

2. metaf. Daritveno živinče, ozvezdje ob Kentavru: Hyg.

Hostīlia -ae, f Hostílija, mesto ob spodnjem Padu (zdaj Ostiglia): Plin., T. Od tod adj. Hostīliēnsis -e, hostil(ij)ski: locus Cass.

hour [áuə] samostalnik
ura, čas, časovna enota
množina delovni čas
astronomija & navtika ura (15 dolžinskih stopinj)

to ask the hour vprašati, koliko je ura
after hours po uradnih urah, po daljšem času
at all hours ob vsakem času
by the hour na uro
bad hours pozno, pozne ure
his hour has come (ali struck) njegova ura je prišla
the hour of death smrtna ura
at an early hour zgodaj
at the eleventh hour zadnji čas, ob dvanajsti uri
in an evil hour v nesrečnem trenutku
for hours (and hours) ure in ure, po cele ure
good hours zgodnje ure, zgodaj
in a good hour o pravem trenutku
to keep early (ali good) hours iti zgodaj spat in zgodaj vstajati
to keep late hours hoditi pozno spat
to keep regular hours držati se rednih ur
the hero of the hour junak dneva
hour and the man človek, ki je o pravem trenutku na mestu
office hours uradne ure
on the hour ob polni uri
a bad quarter of an hour hudi trenutki, neprijeten kratek doživljaj
the question of the hour trenutno najvažnejše vprašanje
the small hours zgodnje jutranje ure
it strikes the hour (the half hour) bije polna ura (pol ure)
vojska at 20 hours ob dvanajstih

house¹ [háus] samostalnik
hiša, dom, stanovanje; bivališče (živali); hišni stanovalci; gospodinjstvo; družina, rod, dinastija
ekonomija trgovska hiša, trgovsko podjetje
gledališče gledališče, občinstvo v gledališču, gledališka predstava; koledž, študentovski dom, internat
pogovorno ubožnica
pogovorno gostilna
astronomija dvanajsti del neba
vojska, sleng loto igra za denar; zbor

House parlament, skupščina, narodni poslanci
the House londonska borza; angleški parlament; koledž (zlasti Christ Church v Oxfordu)
the House of Windsor angleška kraljevska dinastija Windsor
britanska angleščina House of Commons angleški spodnji dom
britanska angleščina House of Lords angleški zgornji dom
britanska angleščina Houses of Parliament angleški parlament
ameriško House of Representatives spodnji dom ameriškega kongresa
to enter the House postati član parlamenta
there is a House parlament zaseda
the House rose at 10 o'clock parlamentarno zasedanje se je končalo ob 10ih
to make a House dobiti potrebno večino v parlamentu
no House parlament ni sklepčen
the House of Bishops zbor škofov anglikanske cerkve
a full (scant) house polno (slabo) zasedeno gledališče
to bring down the house navdušiti občinstvo
the second house druga predstava dneva
house and home dom
houses and lands domačija
the whole house knew it vsi hišni stanovalci so to vedeli
to keep the house držati se doma
to keep house for gospodinjiti komu
to keep house with živeti v istem gospodinjstvu
to keep open house biti zelo gostoljuben
to keep a good house dobro pogostiti
like a house on fire kot blisk, zelo hitro, kot bi gorelo
to turn the house out of window postaviti vse na glavo
as safe as a house popolnoma zanesljiv
to bow down in the house of Rimmon žrtvovati svoja načela za enotnost v dogmi
on the house račun plača gostilničar
for the good of the house v korist lastnika
figurativno to put (ali set) one's house in order urediti svoje zadeve
an ancient house stara družina
coach house remiza
house of call prenočišče, gostišče
house of correction poboljševalnica
house of cards na trhlih nogah
pravno house of detention preiskovalni zapor; poboljševalnica za mladoletnike
in the dog house v nemilosti
house of ill fame javna hiša, bordel
house of refuge zavetišče za brezdomce
a house of mourning hiša žalosti za umrlim
house of God cerkev

hrastov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tölgyfa, tölgyNenavadno, ampak hrastove šiške so naravno zdravilo ob zastrupitvah s cinkom, bakrom ali svincem. ▸ Szokatlan ugyan, de a tölgygubacs természetes gyógyszer cink-, réz- vagy ólommérgezés esetén.

2. (izdelan iz hrastovega lesa) ▸ tölgyfa, tölgy

hrušica samostalnik
botanika Muscari (rastlina) ▸ gyöngyike
Ob rumeno cvetočo forzicijo se lepo podajo modro cvetoče hrušice. ▸ Az aranyeső sárga virágaihoz illenek a virágzó gyöngyikék.
Povezane iztočnice: modra hrušica

Hubblov pridevnik
(o teleskopu) ▸ HubbleOb tej priložnosti smo zbrali kopico najlepših Hubblovih posnetkov. ▸ Ebből az alkalomból egy csomót összegyűjtöttük a Hubble legszebb felvételeiből.

huff¹ [hʌf] samostalnik
jeza, zamera, vzkip

to get into a huff vzkipeti od jeze
to give s.o. a huff obregniti se ob koga
in a huff jezno, užaljeno
to take (a) huff at s.th. nekaj zameriti

hug² [hʌg] prehodni glagol
objeti, priviti k sebi, držati se česa; laskati komu

to hug a belief sveto verjeti
to hug o.s. on (ali for) čestitati si za kaj, k čemu; biti zadovoljen s seboj zaradi
to hug the shore (bank, wall) držati se ob obali (pri bregu, ob zidu)
figurativno to hug one's chains dobro se počutiti v hlapčevstvu
the car hugs the road well avto se dobro drži ceste

humilis -e, adv. humiliter (humus) ki je blizu tal, pritlehen, od tod

I.

1. nizek: arbusculae, caveae Varr., arbores et vites et quae sunt humiliora Ci., munitio humilior C., h. casae V., Petr., h. Italia V. ravno italsko obrežje, arcus, postes O., Myconos O. ali Ferentum H. nizko ležeči (stoječi), ara, volatus Val. Fl., positio Col., humili statu vitis Col., alii humiles parvique, alii … proceres et corpore ingentes Mel., solum humillimum Iust.; predik.: quam (turrim) humilem parvamque fecerunt C., quae (avis) … humilis volat V. pri tleh, humilius rami arborum servandi sunt Pall.; subst. neutr. pl.: ballistae in humiliora ex supernis valentes Amm. ki so od zgoraj navzdol delovale; adv. pren.: eadem enim facta aut tolluntur altissime aut humillime deprimuntur Plin. ep.

2. occ.
a) nizek = majhen: staturā fuit humili et corpore exiguo N., h. Cleonae O. majčkene, neminem adeo humilem esse, ut umeri eius non possent Macedonis verticem aequare Cu., corpusculum h. Sen. ph., brevi atque humili corpore homines Gell.
b) nizek = plitev, ne globok: fossa V., T., radix insulae Plin. iun. —

II. metaf.

1. po rojstvu, položaju, dostojanstvu idr. nizek, na nizki stopnji (stoječ), nizkega rodu (družbenega sloja), preprost, uboren: quis umquam adparitor tam humilis, tam abiectus? Ci., humilibus parentibus natus Ci., ut nemo tam humilis esset, cui non ad eum aditus pateret N., ex humili loco ad summam dignitatem pervenire C. od nizkega položaja, humili fortuna ortus L. ali humili loco natus Val. Max. nizkega rodu, humillimo loco natus Aur., humillimae sortis homo L. epit., humillimus de plebe L., humilis plebs, stirps O., humiles manus O. suženjske roke, humiles nati Ph., h. ordo Cu., humilem te fateris et servum Petr., humillimus cliens, humillimo cuique credulus T., altis humilibusque iuxta acceptus Amm.; subst. humilis -is, m človek nizkega rodu, preprost (neizobražen) človek, prostak: H., Q. idr., tudi v komp. humilior: Q.

2.
a) glede na ugled, veljavo, moč, oblast, imetje neznaten, neimeniten, neugleden, nepomemben, nemočen, slab: civitas ignobilis atque humilis C., aliquem multo humiliorem redigere C. koga dokaj ponižati, quos et quam humiles accepisset C. kakšne in kako ponižane je bil našel, tanta erat magnificentia apud opulentiores, cupiditas apud humiliores Hirt., principes civitatis dignitate pari, fortunā humiliores N., potentioresque humiliores possessionibus expellunt Hirt., ex humili potens princeps H., humiles (naspr. praepotentes) Val. Max.
b) glede na zasluge in notranje vrline neimeniten, neznamenit: homines humiles (naspr. amplissimi viri) Balbus et Oppius in Ci. ep., cum (homines) multis rebus humiliores et infirmiores sint Ci.

3.
a) o pesniku glede na obdelavo snovi vsakdanji, navaden: alter humilis, alter difficilis Q.
b) o govoru plitek, brez vznesenosti (zanosa): oratio h. et abiecta, demissus atque h. sermo Ci., humillimum genus dicendi Aug.; subst. neutr. pl.: sublimia humilibus miscere Q.

4. (o stvareh ali pojmih) nizek, nizkoten, neplemenit, vsakdanji: ars, verbum Ci., res h. atque contempta Ci., humilem … ortum amicitiae relinquunt Ci., humili sepultura cremari Ci. ob ubornem pogrebu, vestitus h. N., curae humiles et sordidae Plin. iun. nizkotne in zaničljive skrbi (vsakdanjega življenja); subst. neutr. pl.: vitabimus et sordida et humilia Q. nizkotnih (neplemenitih) izrazov.

5. po duhu, po duhovnem razpoloženju
a) nizkega mišljenja, nizkoten, podel, hlapčevski, potuhnjen, prihuljen: animus Ci., Lucr., nemo est tam humilis, qui se aut non posse adipisci aut adeptum putet Ci., nihil humile cogitare Ci., non humilis mulier H., neque nos simus tam humiles, ut, quae laudamus, inutilia credamus Q., Vitellius humilis T. podli, assentator humillimus Vell., humiliter sentire Ci. ali servire L.
b) pobit, malodušen, malosrčen, obupan: humili animo ferre Ci., (consulum) mentes humiles angustae Ci.
c) podvrgljiv, pohleven, ponižen: ut res se dant, ita magni et humiles sumus Ter., animo demisso atque humili Ci., orare humili et supplici oratione Ci., ille humilis suplexque oculos dextramque … protendens V., non ego dedignor supplex humilisque precari O., tuis humiles advolvimur aris Pr., virtus humilis et magna Sen., h. voces Sen. tr., in humiles demissa preces Cl.
č) bojazljiv, tresljiv, strahopeten: pavor V., metus Cl., audacter territas, humiliter placas Corn.

humilitās -ātis, f (humilis)

I. nizkost, pritličnost: Amm., navium C., arborum S., aliorum (animalium) ea est humilitas, ut … Ci. majhnost, sidera altitudine aut humilitate distantia Ci. po visokem ali nizkem položaju. —

II. metaf.

1. nizkost rodu (pokolenja), — sloja, nizki rod, — sloj, neplemenitost, ubožnost: Min., paupertas, ignobilitas, humilitas Ci., alicuius humilitatem despicere Ci., propter humilitatem … in hominum ignoratione versatur Ci., h. generis S., humilitatem alicui obicere L., humilitas inopiaque Cu., h. natalium Plin.

2. majhna moč, nemoč, nepomembnost, poniž(ev)anje: Petr., Q., Amm., qui non videret humilitatem cum amplitudine contendere Ci., id se ex humilitate sua probare posse C., neque nunc se illorum humilitate … postulare C. ob njihovem ponižanju; (o stvareh) malenkostnost, neznatnost, pritlehnost: h. rerum Plin.

3. pobitost, potrtost, obupanost: habet … humilitatem metus Ci. nekaj, kar pobija (tare) srce.

4. podvrgljivost, pohlevnost: saepe magnificentia plus proficit quam humilitas Ci., summittere se in humilitatem causam dicentium L., h. asinorum Plin., et deiecto (capite) humilitas et supino arrogantia ostenditur Q., h. animi Lact., induite vos … humilitatem Vulg.

*hussarde [üsard] féminin madžarski ples

à la hussarde po huzarsko, brutalno
pantalon masculin à la hussarde ob stegnih široke, a ob gležnjih ozke hlače

Hybla -ae, ali (pri O. tudi) Hyblē -ēs, f (Ὕβλα, Ὕβλη) Híbla

1. gora na vzhodni obali Sicilije, bogata z medenimi zelišči, poseb. z materino dušico, zato so jo čebele pridno obiskovale in Hibla je zaslovela po medu in čebelarstvu: V., O., Col., Mel., Plin., Mart., Sil. Od tod adj. Hyblaeus 3 hiblajski: apes V., gramen Lucan., mella Mart.

2. ime treh mest na Siciliji (Hybla maior, minor in Hybla Megara Megarska Hibla ob gori Hibli). Megarsko Hiblo omenja: Plin. Od tod subst. Hyblēnsēs -ium, m Hiblan(c)i, preb. enega teh treh mest: Ci., Plin.

Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

2. moško ime
a) Enejev tovariš: V.
b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.

hydreuma -atis, n (gr. ὕδρευμα), kraj ob obali, kjer se ladje preskrbujejo s sladko vodo, ali kraj, kjer zajemajo karavane vodo za kamele (aquatio), zajemališče, črpališče, vodnjak: Plin. (?); v rokopisih hydreum.

Hylerna -ae, f Hilérna, gaj ob Tiberi: O. (po drugih lucus Helerni).

Hypaepa -ōrum, n (τὰ Ὕπαιπα) Hipájpe (gen. Hipajp), lidijsko mesto ob južnem obronku Tmolosa: O., Petr. Od tod preb. Hypaepēnī -ōrum, m Hipajpen(c)i: Plin., T.

Hypata -ae, f (Ὕπατα) Hípata, mestece tesal(ij)skih Enianov (Aenianes) v Sperhejevi dolini ob severnem obronku gore Ojte (Oeta), razvpita po čarovništvu tamkajšnjih starih bab (še zdaj Ipáti): L., Ap. Od tod adj.

1. Hypataeus 3 (Ὑπαταῖος) hipatski, iz Hipate: exsul L.; subst. Hypataeī -ōrum, m Hipatajci, hipatski preb.: L.

2. Hypatēnsis -e, hipatski: ager L.

hypercatalēctus 3 (gr. ὑπερκατάληκτος) hiperkatalektičen = z enim ali več prekomernimi zlogi ob koncu (verza): Prisc., Serv.