Franja

stabilis -e, adv. stabiliter (stāre)

1. za trdno stanje pripraven, trdno stanje (stališče) ali trden položaj dajajoč: locus stabilis ad insistendum L., haud secus quam stabili solo persultabant L., stabile certumque solum Cu., via nihil stabile ingredienti praebet L. ne omogoča trdnega koraka (zanesljivega stopanja); occ. trdno stoječ, trden: domus, stabulum Pl., fundamentum Lucr., māla Ca. trdno viseča na drevesu, sedes, via vitae Ci., gradus L., T., ratis, equus, elephanti L., stabilior Romanus L., pugna stabilis L., Amm. ali stabile proelium T. na stalnem mestu, v vrstah, pes O., illa velut medio stabilis sedet insula ponto O., stabiliter includatur tympanum Vitr., quam (sc. molem) quo stabilius fundaret navem ante demersit Suet.

2. metaf. stanoviten, stalen, trden, trajen, vztrajen, neomajen, gotov, zanesljiv, nespremenljiv, stabilen idr. (naspr. incertus, mobilis): Sen. ph., Sen. tr. idr., animus Ci., O., amici, causa, fortuna, pax, matrimonium, officii praecepta Ci., si orationem stabilem ac non mutatam videtis Ci., haec certa stabilisque sententia Ci., stabile ac fixum bonum Ci., voluptas stabilis Ci. stalno čutno dobro počutje (epikurejcev), zadovoljstvo, odsotnost vseh bolečin, prostost vseh bolečin (naspr. voluptas, quae in motu est), stabilis rerum terminus H. nepremaknjena, trdna, aquae stabiles Plin. vedno tekoče, stalne, nikdar presihajoče, nikoli usihajoče, nihil est … tam ad diuturnitatem memoriae stabile Ci. nič se ne pomni tako trajno, na nič ni spomin tako trajen, id stabile ad paenitentiam erit T. bo trdna opora kesanju (kesu), imperium stabilius Ter., quaestus stabilissimus Ca., disciplinae … permanent stabiliter ad summum exitium vitae Vitr., spem in deo stabiliter collocabat Aug.; stabile est z ACI trdno sklenjeno je, (za)gotovo je: Pl.; subst. stabilia -ium, n kar trdno stoji = trdno, stalno, trajno, stabilno: stabilia (sc. meliora) incertis Ci., stabilia probant, clauda deprendunt Q.; occ.: spondei stabiles H. trdni, tehtni, tehtoviti (naspr. pes citus = iambus); tako tudi pedes, dochmius, syllabae Q.

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

stagger² [stǽgə] neprehodni glagol
opotekati se
figurativno omahovati, oklevati, obotavljati se, kolebati, biti neodločen, dvomiti; ženirati se; umakniti se (o četah)
prehodni glagol
vznemiriti, razburiti, zmesti, osupiti, zbegati, spraviti iz ravnotežja, omajati (vero itd.); razvrstiti (kaj) v cikcaku (da se izognemo sovpadanju)

to stagger under a burden opotekati se pod bremenom
to stagger to s.o.'s feet s težavo se dvigniti (spraviti) na noge
the news staggered him novica ga je osupila
to stagger with drunkenness opotekati se od pijanosti
to stagger office hours razporediti delovne ure tako, da se izognemo navalu v konicah zvečer in zjutraj

Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.

star¹ [sta:]

1. samostalnik
astronomija zvezda, ozvezdje
tisk zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje)
figurativno vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevec

star turn figurativno glavna točka, glavna atrakcija
an all-star cast zasedba vseh vlog z zvezdniki
day star; poetično, morning star zvezda danica
evening star zvezda večernica
fixed star zvezda stalnica
lode star zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figurativno zvezda vodnica
north star, pole star (zvezda) severnica
the red star mednarodno društvo za zaščito živali
shooting star, falling star zvezdni utrinek
Stars and Stripes, Star-Spangled Banner zastava ZDA
to be born under a lucky (an unlucky) star biti rojen pod (ne)srečno zvezdo
his star has set njegova zvezda je zašla, njegova slava je minila
the stars were against it figurativno usoda ni tako hotela, usoda je bila proti
to follow one's star figurativno zaupati svoji zvezdi
to see stars figurativno vse zvezde videti (od udarca itd.)
I may thank my stars I was not there lahko govorim o sreči, da nisem bil tam

2. pridevnik
zvezden; glaven; vodilen, odlikujoč se

star chart (map) karta zvezd
star prosecution witness pravno glavna obremenilna priča

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

stark močan, močen; Holz, Stamm, Schichten: debel; Mathematik, Verb, Deklination usw.: krepek; sozial stark premožen; Adverb precej, močno; spielen: dobro; 20 Mann stark dvajset mož; 200 Seiten stark obsegajoč 200 strani, debel 200 strani; es geht stark auf 10 Uhr kmalu bo 10; das starke Geschlecht močnejši spol; der starke Mann silak, figurativ močna roka; Politik der starken Hand politika močne roke; die starke Seite dobra stran, prednost; ein starker Esser dober/velik jedec; eine starke Meile dobra milja; starker Tabak močan tobak, figurativ huda zadeva; das ist starker Tabak/ein starkes Stück figurativ to pa ni kar tako, ta si pa dosti upa; einen starken Eindruck machen narediti močan vtis; sich stark machen für zavzemati se za

státi² (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

pokonci státi to stand upright
státi na prstih to stand on tiptoe
státi v pozoru vojska to stand at attention
státi voljno vojska to stand at ease
vod, stoj! vojska squad, halt!
státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
státi komu ob strani to stand by someone
státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
moja ura stoji my watch has stopped
stvari stojé dobro matters stand well
(takó) kot stvari stojé as matters stand
bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
stoj! stop!, halt!, stand still!
státi ravno kot sveča to stand bolt upright
koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
státi trdno kot skala to stand firm as a rock
státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)

stáviti poner (na en, sobre) ; (namestiti) colocar ; tisk componer

staviti na kaj apostar por a/c (na konja por un caballo); hacer una apuesta
staviti 1000 peset apostar mil pesetas
stavim 100 proti 1 apuesto ciento contra uno
glavo stavim, da ... apuesto la cabeza a que...
kaj stavimo? ¿qué apostamos?
stavim, da (je tako)! ¡apuesto que sí!, fam ¡a que sí!
stavim, da ne! ¡apuesto que no!
stavim, da ne veš apuesto que no lo sabes
staviti v igri apostar en el juego
staviti 2 : 1 jugar doble contra sencillo
staviti vprašanje hacer una pregunta; plantear una cuestión
staviti v loteriji jugar a la lotería

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

Stentor -oris, m (Στέντωρ) Sténtor, Grk pred Trojo, ki je znal kričati tako močno kot petdeset mož skupaj: Iuv. Od tod adj. Stentoreus 3 sténtorski = glasno zveneč: vagitus Arn.

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.

Stirn, die, (-, -en) čelo (tudi Anatomie, Baukunst, Architektur); Baukunst, Architektur bei Bögen: lice; die Stirn runzeln namrščiti se, namrščiti čelo; die Stirn bieten postaviti se po robu (čemu/komu); die Stirn haben etwas zu tun biti tako/toliko predrzen, da ..., upati si; an der Stirn ablesen z obraza prebrati; sich an die Stirn fassen prijeti se za glavo; an/auf der Stirn geschrieben na obrazu zapisano; hinter seiner/ihrer Stirn figurativ v njegovi/njeni glavi; mit eiserner Stirn etwas behaupten: neomajno predrzno (trditi); vor die Stirn stoßen jemanden užaliti (koga)

stō, stāre, stetī, stātūrus (iz *stāHi̯ō-, indoev. kor. *staH- stati; prim. skr. tíṣṭhati (on) stoji, sthítiḥ = lat. statiō, stitáḥ stoječ, gr. ἵ-στημι [iz *σί-στημι], aor. ἔ-στην postavil sem se, stal sem, στάσις = lat. statiō, στήλη steber, ἱστός jadrnik, jambor, στατός postavljen, lat. si-stō, statuō, statim, statiō, status -ūs, stabilis, stabulum, stāmen, stāgnum, dē-stinō, īn-staurō, re-staurō, anti-stes in super-stes (*anti-sta-t-s, *super-sta-t-s), Stator, osk. staít = stat, staíet = stant, stahint = stant, eestínt = exstant, statús = status, statif = statua, umbr. stahu stojim, volskovsko statom = statutus, consecratum, sistiatiens = statuerunt, sl. stati, stan, obstoj, postaja, stol itd., lit. st ó ti [stoju] postavim se, stopim, statùs stoječ, got. staths = stvnem. stat = nem. Stätte, stvnem. stān ali stēn = nem. stehen, ang. stand, got. stols = stvnem. stuol = nem. Stuhl) stati, in sicer

I.

1. stati pokonci, kje stati, biti, muditi se, zadrž(ev)ati se kje, biti postavljen ipd. (naspr. sedeti, ležati, biti prevrnjen, zvrnjen biti, iti, hoditi)
a) (o osebah): Ter., Plin., Amm. idr., hi stant ambo, non sedent Pl., cum virgo staret et Caecilia in sella sederet Ci., stantes plaudebant Ci. stoje(č), stans ac rectus homo (naspr. humilis et ad terram more quadrupedum abiectus) L., vulgi stante coronā surgit … Aiax O., cui standi vulnera vires non dederant O. (o)stati na nogah, (o)stati pokonci, versūs dictabat stans pede in uno H. Kje? z adv.: hic foris Pl., hinc procul Ter., procul Tib., propius H., stat super O. zgoraj, na vozu; s predik. adj. (pt.): qui proximi steterant C., propior, proximus ut steterat O., stant longis adnixi hastis V.; s praep.: ad curiam, ad ianuam Ci., ad fores Cu., ad undam V.; (o strežnikih, natakarjih): Ter., ad cyathum H., Suet., ad pedes Suet., neque pueri eximia facie stabant C. Gracchus ap. Gell.; ante aedes Pl., ante ostium Ter., ante pedes alicuius V., ante oculos V., O.; post aulaea Cu.; circum senatum Ci.; orantem iuxta Stat.; in atriis Pl., in conspectu senatūs Ci. ali exercitūs Cu., propter in occulto Ci., in primis C., in acie Cu., in litore O.; nunc ego inter sacrum saxumque sto Pl. (preg.; gl. sacrum -ī, n pod sacer); z abl.: stat arduus arce O.; pass. impers.: quid agitur? statur Pl., Ter.
b) (o neživih subj.): luna, uti exorta est, stat Pl., stramenta stantia in segeti relinquit Varr., quorum statuae steterunt in rostris Ci., ne pede proruas stantem columnam H., stabat acuta silex V., saxo stant antra O., stabat in his (sc. lucis) ingens quercus O., stat silva O., flentes stabant ad flumina silvae Stat., stans tela, stantes telae O. pokonci stoječa statva, pokonci stoječe statve, stabant sine ignibus arae O., stant arae Manibus O. so postavljeni, so pripravljeni, aedificat muros. … Stabat opus O. je stalo (= je bilo) dokončano (dogotovljeno), iam stabant Thebae V. že so stale (= bile) dozidane; v istem pomenu tudi: moenia iam stabant O., stet Capitolium fulgens H.; iam stare ratem Val. Fl. ladja da že stoji gotova = ladja da je že zgrajena; meton.: aëneus (kot bronast kip) ut stes H., levi de marmore tota stabis V. boš stala kot kip iz gladkega marmorja; pren.: in operum primordio stare Cu. zače(nja)ti se; omnis in Ascanio cari stat cura parentis V. ali stat salus in armis Val. Fl. ali vigili stant bella magistro Sil. stoji (stoje) na (čem), je odvisna od; nec, quae te circum stent pericula, cernis? V. te obdajajo, ti pretijo, ti grozijo; securus, cadat an recto stet fabula talo H. naj igra propade ali se obdrži na odru = ali ugodi, illi … hoc (abl.) stabant H.

2. occ.
a) (kot voj. t.t.) stati = biti (raz)postavljen, biti razvrščen, stati (v vrstah), biti pod orožjem: ante signa Cu., in ulteriore ripa Cu., pro porta L., ut … arma sua quisque stans incumberet S. fr. v vojaški postavitvi, centuriones ex eo, quo stabant, loco recesserunt C., in Asia totius Asiae steterunt vires L., Eumenes rex Attalusque cum omni manu sua ab tergo inter postremam aciem ac vallum steterunt L., primo haud impares stetere acies L., circum hos utrimque phalanges stant densae V., hosti ante exspectatum positis stat in agmina castris V. proti sovražnikovim četam pred postavljenim taborom, cum milites ieiuni sub armis stetissent Auct. b. Afr., Pompeium in acie stetisse Auct. b. Hisp., stetit acies in armis Sen. tr.
b) (o ladjah) stati (na mačku, na sidru), biti zasidran: Fl., classis stat ad Uticam C., stabat classis in salo ad Leptim Auct. b. Afr., lembi, qui in Strymone stabant L., stant litore puppes V., classe divisā pars in salo ad ostium portūs in ancoris stetit L., qua (sc. nocte) propter vim tempestatis stare ad ancoram in salo Romana classis non posset L.
c) (o stvareh) kvišku moleti, (kvišku) strmeti, kvišku gledati, dvigati se, štrleti, strčati, pokonci stati, (o laseh) sršeti, ježiti se: stat turris ad auras V., segetis canae stantes percurrere aristas O., stantes oculi O. izbuljene, hic stare papillas Luc. ap. Non., ut stent perpetuo mammae Plin.; cui stant in vertice cristae O., ut geminae stant vertice cristae V., steteruntque comae V., stabantque comae O., stant fulti pulvere crines Stat.; z abl. strčati od česa, poln biti česa, biti napolnjen ali prekrit s čim: Sis. ap. Non., Tit. ap. Non., Stat., Cl. idr., stat ager sentibus Caecil. ap. Non., stat sentibus fundus Luc. ap. Don., cupressi stant rectis foliis Enn., stant pulvere campi Enn. ap. Porph., pulvere caelum stare vident V., stant lumina flammā V. oči se iskrijo (bleščijo), quibus integer aevi sanguis … solidaeque suo stant robore vires V. in ki imata še obilo čilih moči (= s čilimi mišicami in živci, s čilimi kitami), katerih moči so še vedno zdrave in čile, stant pectora toris O., vides, ut altā stet nive candidum Soracte H.; abs.: stant castaneae V. so polni (sadja); v obscenem pomenu stati, biti nabrekel, biti otrdel (o moškem spolovilu): Mart., Ap.
d) biti naprodaj, prodajati se, nastavljati se, biti na razpolago za denar (o vlačugah, blodnicah): stat meretrix certo cuivis mercabilis aere O., olenti in fornice stare H., nudum olido stans fornice mancipium Iuv.; (z določilom cene) stati (z dvojnim pomenom: a) stojim in b) stanem): Val. Max., sit argumento tibi gratis stare navem Ci. da te nič ne stane, Polybius scribit centum talentis eam rem Achaeis stetisse L., quae neque magno stet pretio neque cunctetur … venire H.; pren.: periculum vitae meae tuo stat periculo Pl. se kupi (se dobi) za tvojo nevarnost, haut illi stabunt Aeneia parvo hospitia V., stabunt tibi tua foedera magno O., heu quanto regnis nox stetit una tuis O., tantulo inpendio ingens victoria stetit Cu., haud scio an magno detrimento certamen staturum fuerit L., multo sanguine ac volneribus ea Poenis victoria stetit L., damnavit multo staturum sanguine Martem Mart., sanguine quippe si renuat … marito statura obsequia Sil., utrique vindicta libertatis morte stetit Vell., tunc res immenso placuit statura labore Lucan., nulla pestis humano generi pluris stetit Sen. ph.

3. metaf.
a) α) stati (biti) na strani koga, potegniti, vleči s kom, potegniti se za koga, biti zaveznik koga, biti za koga, držati s kom, držati se koga, biti privržen komu, biti privrženec (pristaš) koga, biti komu ob strani, biti zvest komu, pomoči (pomagati) komu, zavze(ma)ti se za koga, kaj, sodelovati s kom; s praep. cum: quae (sc. pars) cum Romanis stabat L., capita nominis Latini stare ac sentire cum rege videbant L., cum di prope cum Hannibale starent L., vobiscum me stetisse dicebat Ci.; pren.: fortuna cum barbaris stabat L., victoria stat tecum O., stant mecum vota sororis O.; s pro: Vell., Sen. ph., Q. idr., stare pro nobis O., pro meliore causa Cu., ruina partium, pro quibus steterat L. fr. za katere se je (bil) potegnil, stabat pro templo V. bil je čuvar (čuvaj, varuh) svetišča; pren.: si pro mea patria ista virtus staret L., ni pro iure gentium … stetisset fortuna L., stabit pro signis iusque piumque tuis O., stabat pro partibus invicta fortuna Fl.; z in z abl.: Graeci, qui in Darei partibus steterant Cu.; klas. večinoma z a(b): a senatu et a bonorum causa Ci., coacti sunt ab iis stare, quos reliquerant N.; včasih z adv. ali adv. abl.: hinc stas, illim causam dicis Pl., eventus belli … unde (gl. to besedo) ius stabat, ei (sc. populo) victoriam dedit L., ut, unde stetisset, eo se victoria transferret Iust., aliunde stet semper, aliunde sentiat L., Iuppiter hac stat V. β) v nasprotnem pomenu = stati (biti) na nasprotni strani, biti pri nasprotni stran(k)i, biti član (pristaš, sodelavec) nasprotne strani, biti nasprotnik koga, česa, nasprotovati, upirati se komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, biti proti, protiviti se, zoprvati komu, čemu, biti zoper koga, kaj ipd.; z adversus: quemadmodum Antiochi Philippique bello pro vobis adversus reges, sic nunc pro rege adversus vos stetimus L., qui nobiscum adversus barbaros steterunt N., quod adversus populi commoda … steterat N.; z in z acc.: Mulciber in Troiam, pro Troia stabat Apollo O., nec steterunt in te virque paterque meus O.; s contra: cum saepe a mendacio contra verum stare homines consuescerent Ci., his ubi … dictis … Latinum contra stare videt V., simulatione contra Pompeium et Caesarem, animo pro Caesare stetit Vell.

4. stat per aliquem stati kaj na kom, biti kaj na kom, biti kaj odvisno od koga, v moči koga biti kaj, od oblasti (volje) koga biti kaj odvisno, kdo biti kriv ali vzrok za kaj; abs.: Dig., non per me stetit, sed per illud Q.; večinoma z ne, quominus (quo minus) ali quin: ostenderent prioribus proeliis per duces, non per milites stetisse, ne vincerent L., quasi per ipsum staret, ne redderetur Suet., ne pater per me stetisse credat, quo minus hae fierent nuptiae Ter., ubi cognovit per Afranium stare, quo minus proelio dimicaretur C., apparuit nihil per alteros stare, quo minus incepta persequerentur L., quoniam per eum non stetisset, quin praestaretur (sc. fides) L., per ceteros non stetit, quin vere responderet Cu.; redkeje z ut: Plin. iun., Ps.-Q. (Decl.) ali z inf.: si per eum non stetit parere defuncti voluntati Dig. —

II.

1. mirno stati, mirovati, biti miren, biti nepremičen, ne ganiti se, ne premakniti (premikati) se, obstati, posta(ja)ti na mestu: abi intro, noli stare Pl., quid stas, lapis? Ter., state viri! quae causa viae? V., stat pecus omne metu mutum V., stare loco nescit (sc. equus) V., taurus vaccā ademptā stare nequit O. nima ne miru, ne pokoja, se ne umiri; pren. o neživih subj.: statim stant signa (= sidera) Pl.; videsne navem illam? stare nobis videtur, at iis, qui in navi sunt, moveri haec villa Ci., utinam res publica stetisset, quo coeperat, statu Ci., nihil, quo stat loco, stabit, omnia sternet … vetustas Sen. ph.; mea si staret navis in Oceano Pr.; seu stabit seu profluet umor V., cum placidum ventis staret mare V., stantia freta, stantibus aquis O., stat glacies iners menses per omnes H. se ne gane, stat fracto dolio vinum Sen. ph.; veluti stet volucris dies H., non segnis stat remeatve dies Tib.; diu pugna neutro inclinata stetit L. ali ibi aliquamdiu atrox pugna stetit L. bitka je stala = ni bila odločena, ni prišlo do končne odločitve; tako tudi: ita anceps dicitur certamen stetisse L.; cur … ad patrios non stant tua lumina vultus? Stat. zakaj … tvoje oči ne prenesejo očetovega obraza, zakaj ne moreš (po)gledati očetu v obraz?

2. obstati, (za)ustaviti se, (ob)tičati, zastati, ne premakniti (premikati) se: stetit aequore puppis V., bos stetit O., omnis stetit imo volnere sanguis V. ali in venis stetit haesitque sanguis Sen. tr. je zastala; tako tudi: stabant profluvia sanguinis Arn.; ossa sed inter ferreus ad costas alto stat volnere mucro V., hic hasta Aeneae stabat V., stetit illa (sc. hasta) tremens V., hasta stat terrā O., hasta stetit medio tergo O., missum stetit inguine ferrum O. —

III.

1. (kot voj. t.t.) trdno stati, držati se (na mestu), vztrajati, osta(ja)ti (na mestu): in gradu Ci., O. ali gradu fixo, vestigiis fixis Amm., in eodem vestigio stabant Cu., qui (sc. miles) steterit (naspr. abiecto scuto fugiat) Ci., Afraniani, quod … comminus tamdiu stetissent et nostrorum impetum sustinuissent C., Tarquinius, novus hostis, non stetit solum, sed etiam ab sua parte Romanum pepulit L., manet inperterritus ille … et mole sua stat V. trdno stoji ob svoji moči (oprt na lastne moči), stoji trdno kakor skala, state, o miseri Sil.

2. occ. (neomajno) stati, obsta(ja)ti, dolgo trajati, dolgo stati, obdržati se, ohraniti (ohranjati) se (o zgradbah, mestih idr.): nec arae patriae domi stant Enn. ap. Ci., nec domus ulla nec urbs stare poterit Ci., stantibus Hierosolymis Ci., Troia nunc stares V., stare diu Thebas O., stantibus templis deorum L., ut praeter spem stare muros viderunt L., stantia moenia (naspr. ruinae muri) L., aedes sacrae stantes (naspr. aedium sacrarum ruinae) Sen. ph., quam si dura silex aut stet Marpesia cautes V.; pren. (pesn.) nam stare aut crescere debent munera Mart. ostati nespremenjena, stans vultus Sil. negiben, nespremenljiv, ki ne trene, kamnit, okamenel, te longā stare senectā … velim Sil. da bi živel do visoke starosti, da bi dočakal visoko starost.

3. metaf.
a) držati se, obdržati se, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) se, imeti položaj (naspr. concidere, corruere, titubare): quae si valuissent, res publica staret, tu tuis flagitiis concidisses Ci., qui me stante stare non poterant Ci. dokler sem ohranjal svoje dostojanstvo, cum in senatu pulcherrime staremus Ci. ep., si stare non possunt, corruant Ci. če se ne morejo (ob)držati ob svojih gmotnih razmerah, naj propadejo = naj napovedo bankrot (stečaj), tantisper tutela muliebri … res Latina et regnum avitum … stetit L., qua (sc. virtute) una hoc bello res publica stetit L., pari fastigio stetit in utraque fortuna (v sreči in nesreči) N., dum stabat regno incolumis V., dum res stetit Ilia regno (ob kraljestvu, kraljevski oblasti) V., di, quibus (= per quos ali quorum ope) imperium hoc steterat V., apud memores veteris stat gratia facti V., stant belli causae V. vzroki vojne so (trdno) utemeljeni, famā bella stare Cu. stojijo = temeljijo na govorici, stamus animis Ci. trdnega duha (srca) smo, stas animo H. pri zdravi pameti si, pameten si, stat nulla diu mortalibus usquam, fortuna titubante, fides Sil.
b) osta(ja)ti pri čem, držati se česa, držati, izpolniti (izpolnjevati) kaj; nav. s samim abl.: stant sententiā Pl., stare censoris opinione, conventis, illis promissis, suis iudiciis Ci., meo iudicio, condicionibus Ci. ep., si qui eorum decreto non stetit C., stare civili exercitu, legibus dictis, fide, pacto L., staturus eo, quod plures censueritis L.; pass. impers.: si priore foedere staretur L., eo stabitur consilio L., convenit, ut eo, quod censuisset senatus, staretur L., nunc famā rerum standum est L., ut coeant … eoque, quod maior pars eorum decreverit, stetur Cu., si verbis legis stari non potest, voluntate standum est Q., qui … alieno iureiurando stari quam suo mavult Q.; redkeje z in z abl.: stare in sententiā L., in fide Ci., stare oportet in eo, quod sit iudicatum Ci., sin in eo, quod ostenderat, non stat Ci. ep.; z dat.: stare arbitri sententiae, conventioni, emptioni, rei iudicatae, voluntati patris defuncti Icti.
c) stati = biti trdno določen, biti trdno sklenjen, biti gotov, držati, biti dognan: tempus rei agendae nondum stare L., stat sua cuique dies V., stat sententia Ter. ali sic stat sententia O. sklenjeno je (tako), modo nobis stet illud Ci. ep.; stat sententia z inf. trdno sklenjeno biti, trdno skleniti, odločiti se: stat sententia tradere mecum … patriam O.; tako tudi brez subst. sententia: stat caput obiectare periclis V., stat casus renovare omnes V., stat rumpere vincla tori O., stat pectore fixum Aeetae sociare manus Val. Fl., mihi stat alere morbum desinere N. trdno sem sklenil; stat z ACI: quos ut seponi stetit Sil.; z odvisnim vprašanjem: neque adhuc stabat, quo potissimum (sc. convertamus) Ci. ep., non stat, quid faciamus L. ni dognano.

Opomba: Pf. stĕtĕrunt: V., O., Pr., Stat.; sup. stā̆tum po: Prisc.

stotica samostalnik
1. (število sto) ▸ száz, százasAvtomobil bo do stotice pospešil v 8,9 sekunde. ▸ Az autó 8,9 másodperc alatt gyorsul százig.
Postal je prvi nogometaš, ki je dosegel stotico za eno moštvo. ▸ Ő lett az első labdarúgó, aki száz gólt szerzett egy csapat színeiben.
Tako je oddaja je dosegla okroglo stotico. ▸ Így az adások száma elérte a kerek százat.

2. matematika (desetiška enota) ▸ százas

straccio² m (pl. -ci)

1. cunja, capa; krpa:
lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan

2. tekstil mikana svila

3. pog.
uno straccio di ušiv..., piškav...:
non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke

4.
stracci pl. pog. cape, ponošene obleke

strāgulus 3 (strāgēs: sternere) za razgrinjanje (razprostiranje, pregrinjanje, pogrinjanje) namenjen ali služeč: vestis stragula L. ali stragula vestis Ci., H. blazina, preproga, pregrinjalo, (posteljna) odeja, posteljnina, žimnica, slamnjača, posteljnjak; tako tudi: vestimenta stragula Dig. — Od tod subst.

1. strāgula -ae, f
a) odeja, preproga: Ap.
b) mrtvaški prt: Petr.
c) podsedelna odeja, podsêdlica (podsédlica), šabráka; v pl.: Ulp. (Dig.).

2. strāgulum -ī, n
a) posteljna odeja, pregrinjalo postelje ali blazinjaka: Tib., Val. Max., Sen. ph., Plin., Mart., textile Ci.
b) mrtvaški prt: Petr., Suet.
c) podsedelna odeja, podsêdlica (podsédlica), šabráka: stragula succincti venator sume veredi Mart.
d) podloga pod ptičja jajca, da ležijo na mehkem: ovis stragulum molle pulvere contumulant Plin.

stréči to serve; to attend to, to wait on

stréči bolniku to tend a sick person
vam že kdo streže? (v trgovini) are you being attended to?, (pri mizi) is anyone serving you?
stréči stroju to be in charge of (ali to mind) a machine
stréči strastem to indulge one's passions, to be a slave to one's passions
stréči topu vojska to serve a gun
stréči pri mizi to serve at table, to wait at table
stréči svojim osebnim interesom to look after one's private interests
on ima rad, da se mu streže he likes to be waited on
stréči po življenju komu to make an attempt on someone's life
kakor se ji streže, tako kosa reže you get what you pay for