vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)
A) perf., imperf.
1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
vrezati napis incidere un'iscrizione
vrezati v spomin incidere nella memoria
vrezati v les intagliare nel legno
2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite
B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scolpirsi; rigarsi:
v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze
2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero
3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria
Zadetki iskanja
- vrh prep.
1. sopra:
vrh hriba sopra il monte
nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli
2. oltre a:
ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida
3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
pisar. vrh tega arroge, arrogi - vrínek (-nka) m
1. interpolazione:
vrinki v rokopisu interpolazioni nel manoscritto
2. inserzione, intercalazione; l'intercalare; intervento; intrusione:
govornika so motili pogosti vrinki l'oratore era disturbato dai molti interventi - vroč [ò] (-a, -e) heiß (vroča kri heißes Blut, vroča limonada heiße Zitrone, vroča sled heiße Spur)
še vroč brühheiß, (sveže pečen) ofenheiß
Heiß-, Warm- (voda das Warmwasser, brušenje das Heißschleifen, stiskanje Heißpressen, Warmpressen, valj die Heißwalze, die Heißmangel); figurativno glühend, heiß
vroče oblivati/spreletavati koga (jemanden) heiß überrieseln, (jemandem) heiß über den Rücken laufen, heiß den Rücken hinunterlaufen
vroče mi je mir ist heiß
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nichts so heiß gegessen, wie es gekocht wird
kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vrtéti (-ím)
A) imperf.
1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare
2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria
3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta
4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare
B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.
1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola
2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto
3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)
4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti
5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione
6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali
7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari
8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci - vrtínčiti se to whirl; to swirl; to eddy
v glavi so se ji vrtinčile misli ena za drugo her thoughts were in a whirl - vrtna jagoda stalna zveza
1. ponavadi v množini (plod) ▸ kerti eper
Najdražje sadje na ljubljanskih tržnicah so vrtne jagode. ▸ A ljubljanai piacokon a legdrágább gyümölcs a kerti eper.
2. Fragaria × ananassa (rastlina) ▸ kerti eper
Vrtne jagode pri nas na prostem zorijo junija in julija. ▸ A kerti eper nálunk júniusban, júliusban érik be a szabadban. - vrvéti (-ím) imperf.
1. brulicare, formicolare:
ulice so vrvele od ljudi, na ulici je vrvelo ljudi le strade brulicavano di gente
2. riversarsi (in massa):
navijači vrvijo na stadion i tifosi si riversano nello stadio - vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte - vsakodneven pridevnik
1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napivsakodnevna opravila ▸ mindennapos teendőkvsakodnevne obveznosti ▸ mindennapos kötelezettségekvsakodnevna uporaba ▸ mindennapos használatZačelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
Sopomenke: dneven
2. (običajen) ▸ mindennapivsakodnevno življenje ▸ mindennapi életvsakodnevni stres ▸ mindennapi stresszvsakodnevna rutina ▸ mindennapi rutinvsakodnevna praksa ▸ mindennapi gyakorlatvsakodnevne težave ▸ mindennapi nehézségvsakodnevne skrbi ▸ mindennapi gondvsakodnevni dogodki ▸ mindennapi eseményekVečina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben? - vsejáti to sow
kakor si vsejal, tako boš žel as you sow, so you shall reap - vsekàkor adv.
1. certamente, sicuramente, assolutamente:
to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo
2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo
3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo - vsekrížem adv.
1. alla rinfusa, in tutte le direzioni, qua e là:
polena so nametana vsekrižem la legna è buttata là alla rinfusa
žice so razpeljane vsekrižem i fili sono tesi in tutte le direzioni
2. tutt'insieme, disordinatamente:
govoriti vsekrižem parlare tutt'insieme
vsekrižem pripovedovati raccontare in modo disordinato - vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
evf. izdihniti za vselej morire
gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate - vsesáti (-ám) | vsesávati (-am)
A) perf., imperf.
1. aspirare; succhiare; risucchiare
2. pren. (vpiti, vpijati) imbeversi, assorbire:
pren. vsesavati besede nekoga bere le parole di qcn.
B) vsesáti se (-ám se) | vsesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (di insetto):
njegove oči so se vsesavale v naslov knjige i suoi occhi si fissarono sul titolo del libro - vsevdílj adv. knjiž. (nenehno) continuamente, costantemente; (čedalje) sempre più:
derevesa so vsevdilj gostejša gli alberi si fanno sempre più folti - vsevprék adv.
1. sottosopra, alla rinfusa; qua e là; dappertutto
2. reciprocamente, a vicenda; tutt'insieme:
vsevprek so se objemali in poljubljali si abbracciavano e baciavano tutt'insieme
3. tutto, indistintamente:
jesti vsevprek mangiare tutto - vsí ➞ ves
vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows - vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)
A) perf., imperf. imporre:
vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
pren. vsiljevati mnenje catechizzare
B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso