Franja

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).

Līber³ -erī, m, tudi Līber pater (iz indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati; Līber torej = „bog rasti“; prim. osk. Lúvfreís = lat. Liberi (gen.)) Líber, staroitalski bog plojenja, rodovitnosti, rasti. Pozneje so ga poistovetili z gr. Bakhom in povezali njegovo ime z adj. līber svoboden (torej Līber = cūris et laboribus liberans, prim. Lyaeus) ter ga častili kot boga vina, ki so mu darovali pitne darove: Varr., Ci., V., H., O. idr. Od tod meton. = vino: salve, anime mi, Liberi lepos Pl., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., cum fruges Cererem appellamus, vinum autem Liberum Ci., pressum Calibus ducere Liberum si gestis H., condita cum verax aperit praecordia Liber H., ita Liberum et Cererem pro vino et pane licentius, quam ut fori severitas ferat Q. Liberu so pridruževali boginjo Libero: Lībera -ae, f Líbera, ki so jo pozneje poistovetili s Cererino hčerjo Prozerpino: Ci., L. Cerero, Libera in Libero so v italskem bogoslužju častili tako, kakor pri elevzinskih misterijih Demetro, Perzefono in Dioniza: Ci., L. Tej rimski trojici na čast so obhajali 17. marca praznik Līberālia -ium (-iōrum), n liberálije: Ci. ep., Macr., P. F., popolno: sacra Līberālia: Macr. ali ludi Līberālia: ludis Liberalibus Naev. fr. Na ta dan so mladeniči prejemali moško togo (toga virilis). — Pri skrivnem bogoslužju Libera = Ariadna, Bakhova soproga: O. (Fast. 3, 512).

libertiae [líbətain, -tin]

1. pridevnik
razuzdan, samopašen; svobodomiseln

2. samostalnik
razuzdanec, -nka, samopašnež, -nica; svobodomiseln človek

chartered libertiae razuzdanec, ki ga družba ne obsoja

lībertus 3 (līber) osvobojen (suženjstva), le subst.

1. lībertus -ī, m osvobojenec (glede na svojo osvoboditev in na gospodarja, ki ga je osvobodil, naspr. servus; prim. lībertīnus): tibi servire mavelim multo quam alii libertus esse Pl., feci e servo ut esses libertus mihi Ter., tota Cossinii domus me diligit in primisque libertus eius Ci. ep., servos nostros libertos suos fecisset Ci., seque servorum et libertorum corporibus obtexit Ci., quaerendus mihi gener aliquis libertinus; quid ergo? Alieno potius liberto? Sen. rh., Ciceronis … libertus Tiro Q., patrono in libertum manus iniectio sit; liberti heredem sequantur Q., hortantibus libertis … vocari tribus iubet T., Libertinos, qui se pro equitibus Romanis agerent, publicavit. Ingratos et de quibus patroni quererentur revocavit in servitutem advocatisque eorum negavit se adversus libertos ipsorum ius dicturum Suet.; včasih samo libertus (brez omembe gospodarja): liberti servulique Ci., ipse cum libertis et colonibus propter aquilam adsistit S.

2. līberta -ae, f osvobojenka: l. mea, tua Pl., iam libertā auctus es? Pl., l. Veneris Ci. osvobojenka, ki je bila prej sužnja v Venerinem svetišču, Antoniae l. Suet., matris meae liberta fuit Suet., si neque ipsa patrona neque liberta capite deminuta sit G.

Opomba: Dat. in abl. pl. subst. liberta včasih lībertābus, da se loči spol: libertis (m.) libertabusque Dig.; sicer libertis: Plin. iun. (Epist. 10, 5 (4), 2 in 10, 6 (22), 1), statuiturque, ut (sc. feminae) … pro libertis haberentur T.

libet (stlat. lubet) -ēre, libuit ali libitum (lubitum) est, v. impers. (indoev. kor. *leu̯bh- ljubiti, rad imeti; prim. skr. lúbhyati hlepi, občuti močno poželenje, lōbháyati vzbuja poželenje, libīdō, lubīdō, sl. ljub, ljubezen, ljubiti, hr. ljûb, got. liufs = stvnem. liob = nem. lieb ljub, drag, got. galaufs zaželen, dragocen, got. galaubjan = stvnem. gilouben = nem. glauben, stvnem. lobōn, lobēn = nem. loben, stvnem. lob = nem. Lob) (z)ljubi se, poljubi se, (za)hoče se, po godu (po volji) je, drago (ljubo) je (komu); abs.: Quid agas, rogitas etiam? Lubet et metuo Pl., age, age, ut lubet Ter., si lubitum fuerit, causam ceperit Ter., adde etiam, si libet (po drugih lubet) pernicitatem Ci.; z dat.: quod tibi lubet, idem mihi lubet Pl., facite, quod vobis lubet Ter., quod cuique libet, loquatur Ci., sin tibi id minus libebit (po drugih licebit), non te urgebo Ci., cetera item, quae cuique libuissent, dilargitus est Suet.; brez dat.: rogita, quod lubet Pl., nihil vident nisi quod lubet Ter., quae (sc. senectus) efficeret, ut id non liberet, quod non oporteret Ci.; z inf.: concedere aliquantisper hinc mihi intro lubet Pl., quae meo quomque animo lubitumst facere Ter., non lubet enim mihi deplorare vitam Ci., non libet plura scribere Ci. nočem, ne ljubi se mi, si mihi liberet accusare Ci., quoniam libitum est vobis me ad haec impellere Ci. Od tod

1. subst. pt. pf. libita -ōrum, n kar se komu zljubi, volja, hotenje: vim, raptus suaque ipsi libita velut in captos exercebant T., vidisse ipsos abripi coniuges ad libita Caesarum T.

2. adj. pt. pr. libēns ali lubēns -entis, abl. sg. -ente in -entī, adv. libenter (lubenter)
a) rad, voljen (voljan), prostovoljen, z dobro voljo, rade volje, drage volje, z veseljem (naspr. invitus): facio lubens Pl., lubens faxim Ter., animo libenti, libentibus animis Ci. iz srca rad(i), animo libentissimo Ci. prav rad, utrum libentes an inviti dabant Ci., cum totius Italiae concursus … facti illius gloriam lubens agnovisset Ci., iam pridem … frigida non lavi magis lubenter Pl., qui … libenter mensam sermonesque suos … comiter impertit Enn., cenare libenter Ca., libenter etiam verbo utor Catonis Ci., fortes etiam libenter oppetunt mortem Ci., adiurans nusquam se unquam libentius cenavisse Ci. ep. z večjim tekom, eius vocem libentissime audio Ci., fere libenter homines id, quod volunt, credunt C., aberat Athenis libenter N., eo libentius N., libenter quatenus id facit H. če ga to veseli; pogosto v abs. abl. me, te … libente na moje, tvoje … veselje: me vero libente dixerit, me libente eripies mihi hunc errorem Ci., quae tam libenti senatu laudarentur Ci., consecutus es, ut libentissimis Graecis nutu, quod velis, consequare Ci. ob največjem veselju (voljnosti) Grkov.
b) zadovoljen, radosten, vesel, boder, dobre (prešerne) volje: hilarum ac lubentem fac te gnati in nuptiis Pl. bodi vesel in dobre volje, unde ego omnīs hilaros, lubentīs (po drugih ludentīs), laetificantīs faciam ut fiant Pl., faciam illos lubentiores Pl.

lībrātor -ōris, m (lībrāre)

1. tehtalec, tehtar, tehtničar, poseb. tisti, ki meri z vodno tehtnico, merilec z vodno tehtnico, padomerec, nivelir, izravnalec: Ca., Plin. iun., Front., aquae libratores Cod. Th.

2. metalec kamenja, lučalec kamnov, ki meče (luča) kamenje z roko (funditor pračar ga luča s pračo (funda)): Veg. Soobl. lībrītor -ōris, m: funditores libritoresque ali libritores funditoresque T. (v nekaterih rokopisih libratores).

libre prost, svoboden, neodvisen; prostovoljen; nedolžen, brez krivde; osvobojen (suženj); samski, neporočen; neoviran, neprisiljen; preprost; brezobziren, drzen, razuzdan

libre acceso prost pristop
libre albedrío svobodna volja
libre cambio svobodna trgovina
libre decuidados, libre de preocupaciones brezskrben
libre de derechos prost carine
libre de impuestos neobdavčen
ejemplar libre prost izvod
entrada libre prost vstop
puerto libre svobodno pristanišče
V. es libre na prosto Vam je dano
por fin estoy libre de él končno sem se ga odkrižal
al que no tiene, el rey le hace libre kjer nič ni, še vojska nič ne vzame

liceor -ērī, licitus sum (med. glag. liceō -ēre, gl. liceō) od tod

1. (z dvigom prsta ali s prikimanjem z glavo) kako ceno (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti ponudbo za kaj, (pri nakupu, dražbi) obljubiti (obljubljati), obetati, dajati, dražiti: utrum est aequius … eum, qui manu quaesierit, an eum, qui digito licitus sit, possidere? Ci., adest ad tabulam, licetur Aebutius; deterrentur emptores multi Ci., Herbitenses … liciti sunt usque eo (po drugih adeo), quoad se efficere posse arbitrabantur Ci., quod illo licente contra liceri audeat nemo C. odbijati ga s ceno, navijati (višati, dvigovati) mu ceno, preceniti (precenjevati), in auctione nemo voluit liceri Sen. rh., nec licendi finem factum, quoad tredecim gladiatores sestertio nonagies ignoranti addicerentur Suet.; l. de pretio Ap. povedati, koliko se za kaj zahteva; včasih z acc. (za kaj): heredes Scapulae si istos hortos liceri cogitant Ci. ep., l. hostium capita Cu. razpisati nagrado za glave sovražnikov, illos hortos … licemur Plin. iun.; z abl. pretii: centum Graecos curto centusse licetur Pers.

2. metaf. ceno določiti (določati) komu, čemu, (o)ceniti (ocenjevati) koga, kaj: tunc avidi matronam oculi licentur Plin. ocenjujejo, za koliko bi se ji lahko vzela čast.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

līcium -iī, n (morda iz *līqu̯i̯om, sor. z ob-līquus)

1. tkalski t.t. prečna nit v tkanini, v pl. = votek (tela = podolžna nit, v pl. = (o)snutek, osnova); v sg. Luc., Plin., Ap.; v pl.: Plin., Amm., licia telae addere V. ali licia telis adnectere Tib. novo tkanino začeti (zasnovati), Phariis miscere licia telis Lucan.

2. nit sploh: Hyg., Plin., Aus., triplici diversa colore licia V.

3. trak: licia dependent longas velantia saepes O., ligat cum fusco licia rhombo O.

4. ženski spletek v laseh (kot okras): licia crinibus addunt Prud.

5. tkanina: licium varii coloris Petr.

6. majhen pas okoli trebuha: furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je preiskovalec držal darilno torilo (lanx) k očem (da ga ne bi prepoznali), namesto običajnih oblačil pa je imel na sebi le pas (licium), da bi ga ne osumili, da je v svojih oblačilih prinesel v hišo kaj, kar bi lahko bilo ukradeno); prim. lanx.

lief [li:f] prislov
rad, z veseljem

I had (ali would) as lief go there as anywhere else prav tako rad bi šel tja kot kam drugam
I would (ali had) a lief die as betray him rajši bi umrl kot da bi ga izdal
I'd liefer (than ) rajši (kot)

Ligārius 3 Ligárij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znan je Q. Ligārius Kvint Ligarij, Pompejev pristaš in legat, ki se je v Afriki bojeval l. 49 proti Cezarjevemu poveljniku Kurionu, l. 45 pa zoper Cezarja samega; pri Adrumentu je bil ujet in nato izgnan, a ga je Cezar pomilostil na Ciceronovo prošnjo. Ko ga je Kvint Elij Tuberon obtožil veleizdaje, ga je znova zagovarjal Cicero (govor je ohranjen). Ves zagrenjen je v svoji nespravljivosti sodeloval tudi v zaroti zoper Cezarja: Ci., Auct. b. Afr., Q. — Od tod adj. Ligāriānus 3 ligárijski, za Ligárija: Lig. oratio Ci. ep., tudi subst. Ligāriāna -ae, f (sc. oratio): Ci. ep.

lika|ti (-m) zlikati bügeln, plätten; tehnika (gladiti) glätten
ki ga ni treba likati bügelfrei

likati glagol
1. (o oblačilih) ▸ vasalŽe v gimnaziji sem si sam likal hlače in srajce. ▸ Már gimnazista koromban magam vasaltam a nadrágjaimat és az ingeimet.
2. (o laseh) ▸ vasal, egyenesít
Zelo rada imam čiste in urejene lase. Po naravi imam bolj skodrane, tako da jih likam. ▸ Szeretem, ha rendezett a frizurám. Kicsit göndör a hajam, ezért egyenesre vasalom.
Tri četrt ure sem si likala lase, da so bili res popolnoma ravni. ▸ Háromnegyed órán át vasaltam a hajamat, hogy tökéletesen egyenes legyen.

3. (izboljšati) ▸ palléroz, csiszol
Pri dirigentu Boletu so se likali danes znani dirigenti. ▸ Bole karnagy keze alatt számos ma ismert karmester pallérozódott.
Prizadevno je likala njegovo pomanjkljivo angleščino, ga oskrbela z državljanstvom in mu mimogrede omogočala zanimiva "turistična" potovanja. ▸ Szorgalmasan csiszolta hiányos angol nyelvtudását, amely állampolgárságot biztosított neki és mellesleg érdekes „turisztikai” utazásokat tett lehetővé számára.

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

linō -ere, lēvī ali līvī, litum (prim. gr. ἀλίνω (po)mažem, lat. lēvis, līmus, polīre)

1. (na)mazati, premaz(ov)ati: cerā spiramenta V., omnia vipereo spicula felle O., ut (sc. medicamina) coeant apteque lini per corpora possint O., ferrum pice linebant L., quod (sc. vinum) ego ipse, … levi (sc. pice) H. sem zasmolil, tectoria luto cum liniuntur Vitr., sucis sagittas l. Sen. tr., falces sanguine ursino liniri volunt Plin., opercula gypso l. Col., alicui labra l. Mart., usta komu namazati = varati ga, faciem l. Iuv.

2. occ.
a) s čim (u)mazati, (po)grditi, (po)gršati: l. ora luto O. umazati z blatom, lita corpora guttis V. pegava, pikasta, ut lutulenta linat Tyrias mihi mula lacernas Mart.; pren.: scriptores carmine foedo splendida facta linunt H.
b) (kot v. simplex le pesn.) zamaz(ov)ati, tj. pismenke na voščenih tablicah zagladiti (zaglajati) s širokim koncem pisala, po naše = (z)brisati (prim. dēleō): cum relego, scripsisse pudet, quia plurima cerno … digna lini O.
c) kaj s čim prevleči, pokri(va)ti: auro … tecta linuntur O. se pozlačujejo, linit Hesperium brattea viva pecus Mart.

Opomba: Pf. lēvī: H., līveris: Ca., līvērunt: Col.

Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.

lip¹ [lip] samostalnik
ustna, ustnica
množina usta, šoba
sleng predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)

to bite one's lip gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smeh
to carry (ali keep) a stiff upper lip pogumno prenašati udarec usode
to curl one's lip porogljivo se našobiti
sleng to give lip jezikati, predrzno odgovarjati
to hang one's lip pobesiti nos
to hang on s.o.'s lips napeto koga poslušati
to keep a thing within, one's lips obdržati kaj zase
it never passed my lips tega nisem nikoli rekel (povedal)
we heard it from his own lips slišali smo ga to reči
to lick (ali smack) one's lips oblizovati se
sleng none of your lip! ne bodi predrzen!, ne jezikaj!
to part with dry lips ločiti se brez poljuba
there's many a slip 'twixt the cup and the lip do cilja je daleč
the word escaped my lips beseda mi je ušla

liquor¹ [líkə] samostalnik
tekočina (zlasti alkohol), alkoholna pijača; med izcedek; izparina, voda, v kateri se je kuhala hrana; voda, ki se je uporabila pri varjenju piva
kemija, farmacija raztopina zdravil

in (ali disguised with; ali the worse for) liquor pijan
sleng to have a liquor (ali liquor-up) zvrniti ga kozarček
malt liquor sladna pijača (pivo)
spirituous liquor žgana pijača
liquor traffic trgovina z žganimi pijačami