Franja

expertiser [-ze] verbe transitif strokovno preiskati, preizkusiti, oceniti (les dégâts škodo)

faire expertiser un tableau dati oceniti sliko

explicación ženski spol razlaga, pojasnilo; predavanje

dar explicaciones dati zadoščenje
dar explicaciones (sobre) dati pojasnilo (o)
pedir explicación zahtevati zadoščenje

expūgnō -āre -āvī -ātum

1. izvojevati, z naskokom zavzeti, pribojevati, osvojiti: Mutinam, urbīs Ci., expugnabantur domus Ci., expugnare urbem obsidione, nonnullas urbes per vim, oppidum ex itinere, castellum, naves C., loca multa, Saguntum vi N., Cirtam armis, oppidum vineis turribusque S., villas S. vlomiti v … , vdreti (vdirati) v … , magni moenia mundi Lucr., turrim V., Dardanius Spartam expugnavit adulter V. se je splazil v Šparto, filia rectius expugnat iuvenum domos H. naskoči, expugnare urbem L.

2. premagati, nadvladati, obvladati, podvreči: ad expugnandos hostīs inertissimus Ci., stipendiariis Aeduorum expugnatis C., nosmet ipsos expugnaverimus N. se bomo … ugonobili, expugnare reges Lucr., tyrannos, Philippum, Antiochum acie L., praesidium T., tot viri expugnati T., expugnare veteres incolas Iust.; ret. (o stvareh): fames obsessos expugnavit L. lakota je oblegance prisilila, da so se vdali, tempestas expugnat navis reliquias Petr., flumen montem expugnat Plin. predere, lacte equino venena et toxica expugnantur Plin. kobilje mleko zamori strupe …

3. napasti (napadati): sic furentem circuit expugnans Stat.; pren. z besedami napasti: intentionem aut assumptionem aut conclusionem Q.

4. pren.
a) izsiliti, prisiliti, s trudom (pri)dobiti, doseči, izposlovati, dognati: aurum a patre Pl., nihil tam munitum, quod non expugnari pecuniā possit Ci., quibus adlegationibus illam sibi legationem expugnavit Ci., fortunas eius patrias expugnare Ci., expugnare coepta O.; s finalnim stavkom: Petr., expugnavit iste, ut dies triginta quinque tollerentur Ci., summa vi expugnatum est, ut … L.
b) premoči, premagati, zmagati, obvladati, ugnati, ukrotiti, uničiti, vzeti: Fl., Lact., sapientis animus magnitudine consilii vincetur et expugnabitur Ci., expugnare legatorum pertinaciam L., quaestiones L. preprečiti, decus muliebre L. ali pudicitiam Ci. vzeti, (o)skruniti, quae tua virtus, expugnabimus H., paupertatem expugnare Petr., expugnari precibus uxoris Suet. preprositi se dati ženi, expugnatus tandem Suet.

Opomba: Star. inf. fut. act.: expugnassere Pl.

facing [féisiŋ] samostalnik
sprednja stran
vojska obšiv, obloga, okras
množina obrati, okreti

to put s.o. through his facings izprašati, preizkusiti koga
to go through one's facings dati se preizkusiti, izprašati

faire-part [fɛrpar] masculin, invariable (družinsko) naznanilo

faire-part de mariage, de naissance, de décès naznanilo o poroki, rojstvu, smrti
faire imprimer des faire-part dati tiskati naznanila

faith [feiɵ] samostalnik (in)
zaupanje; zvestoba; vera, veroizpoved; dana beseda, obljuba

bad faith neodkritost, nepoštenost, verolomnost
by my faith pri moji veri
to have (ali put) faith in s.th. zaupati v kaj
in faith, upon my faith častna beseda, zares
to break faith with prelomiti obljubo komu, besedo snesti
in good faith v dobri veri, pošteno, častno
to keep faith biti mož beseda
to pin one's faith (to; ali on) popolnoma se zanesti
Punic faith izdajstvo
to plight (ali pledge) one's faith dati besedo, obljubiti
pravno in faith whereof v potrdilo česar

fantazíja fancy; imagination; imaginative faculty; glasba fantasia, fantasy

v fantazíji in imagination
čista, gola fantazíja pure imagination
svét fantazíje the land of dreams, dreamland, never-never land
imaš bujno fantazíjo your imagination is running away with you
dati krila svoji fantazíji (figurativno) to give one's fancy free rein

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

Federlesen, das, ohne viel Federlesens brez ovinkarjenja, po kratkem postopku; viel zu viel Federlesens machen (mit) preveč si dati opraviti z

fendre* [fɑ̃dr] (raz)klati, (raz)cepiti, razparati, razrezati; napraviti razpoke

fendre du bois avec la hache cepiti drva s sekiro
la sécheresse a fendu le sol zaradi suše je razpokala zemlja
fendre la foule brutalno si utreti pot, se preriniti skozi množico
cela me fend le cœur to mi trga srce
fendre l'air, l'onde rezati zrak, valove
il gèle à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
fendre l'oreille à quelqu'un komu kariero uničiti, proti njegovi volji ga upokojiti
fendre la tête à quelqu'un koga (s hrupom, z vprašanji, z očitki) čisto norega napraviti
fendre un cheveu en quatre (figuré) dlako cepiti
se fendre pokati, póčiti, razklati se, razcepiti se
(familier) se fendre d'un litre de vin dati za liter vina
il s'est fendu d'une seconde tournée plačal je še drugo rundo pijače
se fendre la pêche, la pomme, la gueule smejati se na ves glas

fenestra -ae, f (najbrž etr. beseda)

1. odprtina v zidu, lina, okno: fenestras indere Pl., fenestrae reticulatae Varr., per fenestram ei gladium dedit N., lucem in thalamo totis admitte fenestris O., claudere fenestras Iuv., valvae aut fenestrae Plin. iun. Rimljani so imeli okna zavarovana z lesenimi oknicami in zastori ali z mrežami. šele v času cesarjev so rabili za šipe prosojne tablice iz Marijinega stekla; od tod iunctas quatiunt fenestras H. zaprte oknice, bifores intrabat luna fenestras O. dvokrilna, dvodelna okna; pren.: eae partes, quae quasi fenestrae sunt animi Ci.

2. pren. odprtina, luknja: telum lato dedit ore fenestram V.; occ. strelna lina, strelnica: Stat., f. cavae V., fenestras ad tormenta mittenda in struendo reliquerunt C.; pesn. (o luknjicah v uhlju): Iuv. (o očesu): Prud.

3. pren. priložnost, prilika: fenestram patefacere ad nequitiam Ter. = fenestram aperire Suet. dati priložnost.

Opomba: Kontr. sooblika fēstra -ae, f Pl., Enn. ap. Macr., Petr., P. F.

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

ferme¹ [fɛrm] féminin

1. kmetija, farma; zakup, zakupnina

2. ostrešje

ferme agricole kmetija
ferme avicole, à poulets farma za perutnino, za piščance
ferme modèle, école vzorna kmetija, kmetijska šola
produits masculin pluriel de la ferme kmetijski pridelki
valet masculin, fille féminin de ferme hlapec, dekla na kmetiji
donner, prendre à ferme dati, vzeti v zakup
bail masculin à ferme zakupna pogodba

Fett, das, (-s, -e) mast, maščoba, tolšča, (Schmierfett) mazivo; das Fett abschöpfen posneti maščobo, figurativ pobrati smetano; Fett ansetzen zrediti se; jemanden sein Fett geben dati jih po nosu; sein Fett kriegen dobiti jih po nosu; figurativ im Fett schwimmen figurativ valjati se v izobilju

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

Feuer, das, (-s, -) ogenj, (Brand) požar, [Schiffahrt] Schifffahrt luč, Heerwesen, Militär ogenj, streljanje; figurativ ogenj, temperament, (Eifer) vnema; in Augen, von Diamanten: iskrenje; Feuer machen zakuriti (ogenj), figurativ podkuriti (komu); Feuer legen zažgati, podtakniti ogenj; Feuer fangen vneti se ( tudi figurativ ); Feuer und Flamme sein für biti vnet za, navduševati se za; mit Feuer und Schwert z ognjem in mečem; wie Feuer und Wasser ne ujemati se, biti povsem nasproten; für jemanden/etwas durchs Feuer gehen iti za (koga/kaj) skozi ogenj, biti povsem predan (komu/čemu); die Hand für jemanden/etwas ins Feuer legen dati roko v ogenj za koga/kaj; mit dem Feuer spielen igrati se z ognjem

Feueralarm, der, znak za požar, požarni alarm; Feueralarm geben/schlagen dati znak za požar

févd fief moški spol

dati v fevd donner en fief à

févd feudo m

dati v fevd dar en feudo

fève [fɛv] féminin bob

fève des Rois bob, ki ga dajo v kolačna dan sv. Treh kraljev (6. jan.)
roi masculin de la fève oseba, ki je dobila v kolaču skriti bob
donner un pois pour une fève (figuré) dati nekaj (malega), da bi veliko dobili