Franja

Zadetki iskanja

  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sêbi

    priti k sêbi to come to oneself
    ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
    imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
    samo o sêbi govoriti to egotize
    priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
    spraviti koga k sêbi to bring someone round
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sedáj now; at present; actually; this moment; at the moment of speaking (oziroma writing)

    sedáj ne not at present
    do sedáj until now, up to now, up to this time
    ravno sedáj just now, this moment
    za sedáj for the present, for the time being, for this once, for the nonce
    takoj sedáj immediately, instantly, at once
    sedáj ali nikoli now or never
    od sedáj naprej from now on, from this time on, henceforth, in the future
    sedáj...sedáj now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
    sedáj to, sedáj ono now this... now that
    kaj sedáj? what now?, well then?
    sedáj, ko... now that...
    sedáj te pa imam! now I have caught you!, pogovorno now I've got you!
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sedmérica (-e) f sette persone, (i) sette:
    Rusija je postala kooperativna z Natom in sedmerico najmočnejših la Russia si è fatta cooperativa con la Nato e i sette (Paesi) più potenti del mondo
  • sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
    sedmi v mesecu il sette del mese
    danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
    predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
    pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
    kovati v sedmo nebo portare alle stelle
    predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
    alp. sedma stopnja settimo grado
    rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
    sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sèm adv.

    1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
    poglej, pridi sem guarda, vieni qua

    2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
    sem gor quassù
    sem dol quaggiù
    pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

    3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
    denar sem! qua i soldi!
    natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

    4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
    že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

    5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
    nihati sem in tja dondolarsi qua e là
    pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
    časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
    med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

    6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
    vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
    pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
    tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene
  • sêrija (-e) f

    1. serie (pl. serie):
    opraviti serijo raziskav compiere una serie di ricerche
    filat. serija znamk z živalskimi motivi serie di francobolli con motivi animali
    junaki televizijske serije i protagonisti della serie televisiva
    hladilniki iste serije i frigoriferi della stessa serie
    poskusna serija serie di prova

    2. ekon. (celota bankovcev iste vrednosti) serie

    3. muz. (v dodekafoniji in serialni glasbi) serie
  • sestrádan famished; starving, starveling

    biti sestrádan to be starved
    sestrádana oseba starveling
    sem sestrádan I am famished
  • sestrádan (-a -o) adj. affamato; estenuato;
    potolažiti sestradani želodec calmare i morsi della fame
    biti sestradan avere una fame da lupo
  • seznániti

    seznániti koga s kom to acquaint someone with someone, to make someone acquainted with someone, to introduce someone to someone
    seznániti se s kom to make someone's acquaintance, to get (ali to become) acquainted with someone
    seznanili smo se z njo v Londonu we made her acquaintance in London
    moram se seznániti z njim I must make his acquaintance (ali get to know him)
    prosim, seznanite me z g.X.! please introduce me to Mr.X.!
  • sezúti

    sezúti koga to take off someone's shoes
    sezúti se to take off one's shoes
    sezul sem se I took my shoes off
  • shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
    shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti
  • shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. riporre, serbare, conservare:
    shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
    shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

    2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
    denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
    shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

    3. inform. memorizzare, immagazzinare:
    shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file
  • sicèršnji (-a -e) adj.

    1. altro, rimanente:
    športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri

    2. (običajen, splošen) generale, usuale:
    ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi
  • sicilijánski (-a -o) adj. geogr. siciliano; hist. siculo; trinacrio:
    lit. sicilijanska pesniška šola scuola siciliana
    sicilijanska baretka coppola
    muz. sicilijanska dromlja maranzano
    šah. sicilijanska otvoritev apertura siciliana
    hist. sicilijanske večernice i vespri siciliani
    hist. sicilijanski Grk siciliota
    lingv. sicilijanski izraz sicilianismo
  • sídrn (-a -o) adj. di, dell'ancora:
    sidrni kraki i bracci dell'ancora
    sidrna konica marra
    sidrna prečka ceppo
    sidrno steblo fuso
    sidrni obroč cicala; maniglione
    navt. sidrna priveza serrabozze
    sidrna vrv cablotto
    sidrna zapora strozza, strozzatoio
    sidrni boben tamburo dell'ancora
    sidrni vitel mulinello
    sidrno dvigalo salpancora
  • sijáti (síjem) imperf.

    1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
    sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza

    2. risplendere, rifulgere

    3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
    sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
    na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno