Franja

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

živ|eti [é] (-im)

1. leben, (biti živ) am Leben sein
pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
živeti naprej fortleben, weiterleben
živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

2.
bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
znati živeti ein Lebenskünstler sein
živeti iz dneva v dan drauflosleben
živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
živeti kot grof leben wie die Made im Speck
živeti kot kralj wie ein König leben
živeti ločeno getrennt leben
živeti na koruzi in Onkelehe leben
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
živeti tjavdan in den Tag hinein leben

3. tudi živalstvo, zoologija
živeti klateško vagabundieren
živeti nomadsko nomadisieren
živeti parazitsko parasitieren
živeti v leben in, ein -bewohner sein
(v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
ki živi na/v … -bewohnend
(vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
ki živi v skupinah/tropih gesellig
živeti od (hraniti se z) leben von

4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

5.
živeti življenje ein Leben führen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
živeti v prepirih in Unfrieden leben
živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
živeti v zakonu eine Ehe führen

6.
živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
|
figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
|
živel! Hoch!

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

življênjski (of) life; vital; living

življênjsko delo lifework, life's work
življênjsko važni interesi vital interests pl
življênjska moč vital force
življênjska modrost worldly wisdom
življênjska pot career
življênjska potreba vital necessity
življênjske potrebščine necessaries pl of life
življênjski prostor living space
življênjsko vprašanje vital question
življênjske važnosti of vital importance
življênjsko zavarovanje life insurance

župnikovati glagol
(opravljati delo župnika) ▸ plébánosi szolgálatot ellát, plébánoskodik

ἀγαθο-εργίη, ἡ ion. dobro (zaslužno, junaško) delo.

ἄγαλμα, ατος, τό (ἀγάλλω) 1. lišp, okrasek, krasno delo, dragocenost. 2. kip, božja podoba, malik. 3. (posvečeno) darilo, ponos, dika, veselje.

ἀγώνισμα, ατος, τό (ἀγωνίζομαι) 1. tekma; boj, pravda. 2. a) junaško delo; b) bojna nagrada, bojna cena. 3. a) ἀ. ἐς τὸ παραχρῆμα znamenito delo za trenotek; b) za nagrado spisana igra.

ἄθλημα, ατος, τό (ἀθλέω) priprava za delo, orodje.

ἀν-ήκω 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) εἴς τι; τοὖργον τόδε μεῖζον ἀνήκει ἢ κατ' ἐμὰν ῥώμαν to delo presega moje moči; πρόσω τῆς ἀρετῆς zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; ἐς τοῦτο θράσεος ἀνήκω prišel sem do tolike predrznosti; ἐς τοῦτο εὐηθείης do tolike lahkomiselnosti; φρενῶν … ἐς τὰ ἐμεωυτοῦ πρῶτα οὔκω ἀνήκω nisem še prišel do najvišje stopinje svojega spoznanja; ἐς οὐδὲν ἀνήκει to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; γεωπεῖναι ἐς τὰ μέγιστα ἀνήκοντες so zelo ubogi na zemljišču. 2. ἀνήκει εἴς τινα zavisno je (zavisi) od koga, ἔς τι nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; τὸ ἀνῆκον kar se spodobi.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀπο-κινδῡ́νευσις, εως, ἡ nevaren (smel) poskus, pogumno delo.

αὐτ-ουργός 2 (ἐργάζομαι) kdor sam dela, samodelaven, rokodelec; χερί z lastno roko; kdor je na težko delo navajen.

βαναυσία, ἡ (βάναυσος) rokodelstvo, nizko delo.

δαίδαλον, τό [Et. kor. del, dēl, obsekati, obdelati; lat. dolāre, obdelati; slov. dolja] ep. umetno delo, umotvor, okras(ek), umetna vezenina.

δρᾶμα, ατος, τό 1. delo, dejanje, čin. 2. igrokaz, igra; εἰσάγω predstavljam, igram igro.

ἐκ-λαμβάνω 1. vun jemljem, izbiram, dobivam kaj od koga, prevzemam (delo za plačilo). 2. razlagam.

ἐνέργεια, ἡ (ἐν-εργής) delo, delovanje, udejstvovanje, moč NT.

ἐνέργημα, ατος, τό čin, delo NT.

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.