Franja

sposóben (-bna -o) adj.

1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
sposoben zdravnik un buon medico
sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
sposoben (nadarjen)
mladenič un giovane capace
sposoben strokovnjak un tecnico esperto
biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità

2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sposoben delovanja efficiente
sposoben umovanja raziocinante
jur. sposoben za dedovanje successibile
ekon. kreditno sposoben solvente
jur. poslovno sposoben capace (di agire)
pravdno sposoben capace di stare in giudizio

sposóbnost capacity, ability; ableness; aptitude, capability, aptness; (nadarjenost, znanje) talents pl, accomplishments pl

človek izrednih sposóbnosti man of remarkable talents
spričevalo sposóbnosti certificate of fitness
strokovna sposóbnost professional expertise

spréten dexterous, handy, adroit, deft; skilful, skilled (v in); proficient, adept; workmanly

za vse spréten človek jack-of-all-trades, pl jacks-
spréten v izmikanju vprašanjem adept at evading questions
zelo sprétno with great skill
on je spréten pri, v he is a good hand at (ali is skilful at)

spunk [spʌŋk]

1. samostalnik
vžigalna vrvica; kresilna goba
pogovorno živahnost, pogum, energija, ognjevitost; jeza, srd; strastnost

a man of spunk nagel, togoten človek, togotnež, vročekrvnež

2. neprehodni glagol
vžgati se

to spunk up ameriško razmahniti se; škotsko razjeziti se

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

sŕčen² (-čna -o) adj. coraggioso, impavido, deciso, di fegato:
srčen človek uomo di fegato

sreč|a² [é] ženski spol (-e …) (srečna usoda) das Glück, blazna, velika Teufelsglück, Sauglück
lovska sreča Jagdglück
sreča v ljubezni Liebesglück
sreča v nesreči Glück im Unglück
vojna sreča Kriegsglück
spremenljiva sreča Wechselfälle des Lebens
zla sreča der Unstern
sreča mu je mila er hat Glück, das Glück lacht ihm
človek ki nima sreče ein Stiefkind des Glücks
kolo sreče das Glücksrad
več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand
veliko sreče viel Glück!/toi, toi, toi!
vprašanje sreče die Glückssache
žareč od sreče glückstrahlend
črepinje prinašajo srečo Scherben bringen Glück
detelja, ki prinaša srečo der Glücksklee
imeti srečo Glück haben
na srečo glücklicherweise, zum Glück
na slepo srečo auf gut Glück, (brezglavo) planlos
streljati na slepo srečo drauflosschießen
poskusiti srečo sein Heil versuchen
vso srečo viel Glück!/Hals- und Beinbruch!
| ➞ → igra na srečo

sredi¹ [é] česa:

1. mitten in (etwas), inmitten (des)

2. časovno: Mitte (des) (prejšnjega stoletja Mitte des vorigen Jahrhunderts, januarja/februarja … Mitte Januar/Februar …, dvajsetih let Mitte der zwanziger Jahre)

3. Mitt- (človek sredi tridesetih/petdesetih/sedemdesetih let der Mittdreißiger/Mittfünfziger/Mittsiebziger)
sredi poletja im Hochsommer, mittsommers, im Mittsommer
sredi zime im Mittwinter, im tiefen Winter

4.
sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag, am hellen Tag
sredi ceste auf offener Straße
sredi dneva hoch am Tage
sredi najglobljega miru im tiefsten Frieden
sredi noči tief in der Nacht
sredi Afrike tief in Afrika

srȅdnjī -ā -ē srednji: srednji vijek, stalež, put; srednji rod srednji spol; srednji mozak anat. srednji možgani; -a cijena, kakvoća, škola; -a harmonička vrijednost; -a kvadratna vrijednost; -a žetva; čovjek od -e ruke človek nekaj srednjega; biti u -im godinama; u -u ruku povprečno; Srednji istok; Srednja Evropa; srednja Dalmacija; srednja bokvica bot. srednji trpotec

srédnji du milieu, médian, central, intermédiaire, moyen , (spol) neutre

Srednja Amerika (Evropa) l'Amérique (l'Europe) centrale
srednja cena prix moyen
srednja kakovost qualité moyenne (ali courante)
srednja plača salaire moyen
srednji človek homme moški spol de la rue (ali ordinaire, moyen, quelconque, médiocre)
srednja pot (figurativno) le moyen terme, le juste milieu
srednja proga (šport) demi-fond moški spol
tekač na srednje proge coureur moški spol de demi-fond
srednji sloji les classes moyennes
srednja stopnja (posebno šole) second degré, classes moyennes
srednja stvar chose ženski spol intermédiaire
srednja teža (boks) poids moyen
srednje uho (anatomija) oreille moyenne
srednji val (radio) onde moyenne
srednja vrednost valeur moyenne

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

stager [stéidžə] samostalnik

old stager izkušen človek (delavec), star praktik; zastarelo gledališki igralec, -lka; zastarelo poštna kočija
he is an old stager on je izkušen človek, on se na vse razume

stampa f

1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku

2.
stampe pl. ptt tiskovine

3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad

4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk

5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin

8. foto kopiranje

9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova

stampo m

1. model, kuhinjski kalup

2. tehn. kalup:
essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
un uomo di vecchio stampo človek starega kova

4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

5. lovstvo ptič vaba

6. biol., kem. model

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

starokopíten (-tna -o) adj. conservatore; pren. antiquato, superato, out:
starokopiten človek conservatore
starokopitni nazori idee antiquate

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

station¹ [stéišən] samostalnik
postaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja
ameriško postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj
vojska, navtika baza; oporišče
aeronavtika letalska baza
figurativno (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče
cerkev, zgodovina post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju
množina, navtika bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji
avstralsko ovčarska ali živinska farma
zgodovina, indijsko angleška kolonija, evropska četrt
botanika odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.
množina, cerkev postaje procesije pri križih itd., postaje križevega pota

in a humble station of life v skromnih razmerah
filling station; ameriško, petrol station britanska angleščina bencinska črpalka
fire (brigade) station postaja požarne brambe, gasilska postaja
first-aid station, ambulance station postaja prve pomoči
broadcasting station radijska oddajna postaja
call station (telefonska) govorilnica
goods station tovorna postaja
jamming station motilna radijska postaja
life-boat station obalna reševalna postaja
man of station ugleden človek
military (naval) station vojaška (pomorska) baza
police station policijska postaja
power-station elektrarna
Victoria Station Viktorijin kolodvor (v Londonu)
weather station vremenska postaja
to be on station in the Pacific biti stacioniran na Tihem morju
he is in a high station on je na visokem položaju
to make (to go) one's stations cerkev opraviti, moliti križev pot
I'll see you to the station spremil vas bom na postajo
to take up one's station zavzeti (postaviti se na) svoje mesto

stature [statür] féminin postava, rast; statura

homme masculin de stature moyenne človek srednje postave
un chef d'Etat d'une stature extra-ordinaire vodja države izredne pomembnosti

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval