Franja

hinbringen^* peljati tja; (bringen) prinesti; figurativ zmoči, uspeti (ob ich das hinbringe če mi bo uspelo); (verbringen) preživeti

Hippocrēnē -ēs, f (= gr. ἵππου κρήνη konjski vrelec) Hipokréna, Muzam posvečen vrelec na Helikonu, ki ga je baje Pegaz odprl s tem, da je s kopitom udaril ob tla: O. Od tod adj. Hippocrēnaeus 3 hipokrenski: fontes Auct. de laud. Herc. ap. Cl. Subst. Hippocrēnidēs -um, f Hipokrenke = Muze: Serv.

hircus (hirquus, stlat. ircus, sab. fircus) -ī, m (iz hir-quos, her-quos, hircus torej = sršav; prim. lat. ēricius [gl. to besedo], hirtus, hirsūtus, hispidus, osk.-sab. hirpus volk)

1. star, dorasel kozel, mrkač, prč: Varr., Pall., transversa tuentes hirci V. krivogledi, škilasti, hircum olere H., Sen. ph. po kozlu smrdeti, smrdeti kot kozel, carmine qui tragico (= gr. τραγῳδία) vilem certavit ob hircum (gr. τράγον) H., (veteres) cum oedos ircosque dicebant Q.; preg. kot ἀδύνατον: atque idem iungat volpes et mulgeat hircos V.

2. meton. kozlovski smrad, smrad po kozlu: gravis hirsutis cubet hircus in alis H.

3. metaf. kot psovka
a) umazancu = smrdljivec, smrduh: Cat., germana inluvies, … hircus Pl.
b) pohotnežu = mrkač: Cat., illum (h)ircum castrari volo Pl., hircus vetulus Suet. (o Tiberiju).

hirtus 3 (gl. hircus)

1. ščetina(s)t, sršast, sršeč, razmršen, kosmat, dlakav, (o obleki) hrapav ali raševnat, raševinast,
a) o stvareh: aures V., crinis, capilli, saetae O., comae Cu., capillus Ap., canities rigidis stetit hirta capillis O., pilus Plin., hirta plumis femora Ca., taxi frons hirta comis Val. Fl., hirtiora folia Ap. h., h. tunica (srajca) N., toga Q., T., Sil., chlamydes Lamp., hirta dumis saxa Stat., hirtae pelles bestiarum Prud., spinigeris stirpibus hirtus ager Prud.; subst. neutr. pl.: per hirta (sc. loca) dumis et aspera Amm. ob trnovem grmovju in štrlečem kamenju.
b) o bitjih: oves Varr. s sršečo volno, capellae O., pecus Col., caudae nudae hirtis (sc. animalibus), ut apris Plin., dumalibus hirta setis (femina) M.

2. metaf. surov, neizobražen: ingenium H., Marius Vell.

hiš|a¹ ženski spol (-e …) stavba: das Haus, -haus (družinska Familienhaus, dvodružinska Zweifamilienhaus, enodružinska Einfamilienhaus, individualna Einzelhaus, kamnita Steinhaus, kmečka Bauernhaus, meščanska Bürgerhaus, montažna Fertighaus, podeželska Landhaus, sosednja Nebenhaus, Nachbarhaus, sprednja/ob cesti Vorderhaus, stanovanjska Wohnhaus, z najemnimi stanovanji Mietshaus, večdružinska Mehrfamilienhaus, vogalna Eckhaus, vrstna Reihenhaus, zasebna Privathaus, za goste Gästehaus, za ogled Musterhaus, z vhodi z balkona Laubenganghaus)
Bela hiša das Weiße Haus
garažna hiša die Großgarage, nad zemljo: Hochgarage, pod zemljo: Tiefgarage
parkirna hiša das Parkhaus
mestna hiša plemiča: das Stadthaus, rotovž: das Rathaus
hiša Božja das Gotteshaus, Haus Gottes
figurativno hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
hiša iz kart das Kartenhaus
javna hiša das Freudenhaus
etnološko: moška hiša das Männerhaus
očetna hiša das Vaterhaus
rojstna hiša das Geburtshaus
spominska hiša die Erinnerungsstätte
… hiš Häuser-
(blok der Häuserblock), Haus- (gradnja der Hausbau)
hiša pri hiši Haus an Haus
od hiše do hiše von Haus zu Haus
(transport der Haus-zu-Haus-Verkehr)
v sosednjih hišah stanovati: Haus an Haus
nagnati koga iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen/weisen
ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
ne smeti v hišo Hausverbot haben

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hitrost [ó] ženski spol (-i …) die Geschwindigkeit (tudi fizika), -geschwindigkeit, das Tempo (bralna Lesegeschwindigkeit, ekspanzijska Expansionsgeschwindigkeit, fazna Phasengeschwindigkeit, govorjenja Sprechtempo, hoje Gehgeschwindigkeit, iskanja Suchgeschwindigkeit, jedra plazu Kerngeschwindigkeit, ob naletu Auftreffgeschwindigkeit, ponikanje Sickergeschwindigkeit, pretočna/toka Fließgeschwindigkeit, raztezanja Dehnungsgeschwindigkeit, reakcijska Reaktionsgeschwindigkeit, toka Strömungsgeschwindigkeit, vetra Windgeschwindigkeit, vožnje Fahrgeschwindigkeit, vrtanja Bohrgeschwindigkeit, kotna Winkelgeschwindigkeit, kritična Grenzgeschwindigkeit, letalna Fluggeschwindigkeit, mejna Grenzgeschwindigkeit, načrtovana Entwurfsgeschwindigkeit, nadsvetlobna Überlichtgeschwindigkeit, nadzvočna Überschallgeschwindigkeit, najnižja dovoljena Mindestgeschwindigkeit, najvišja Höchstgeschwindigkeit, Spitzengeschwindigkeit, padalna Fallgeschwindigkeit, potovalna Reisegeschwindigkeit, priporočena Richtgeschwindigkeit, srednja/povprečna Durchschnittsgeschwindigkeit, svetlobna Lichtgeschwindigkeit, vrtilna Rotationsgeschwindigkeit, začetna Anfangsgeschwindigkeit zvočna Schallgeschwindigkeit); (stopnja) die -rate (deformacije Deformationsrate)
… hitrosti Geschwindigkeits-, pogovorno za promet: Tempo-
(kontrola die Geschwindigkeitskontrolle, merilnik der Geschwindigkeitsmesser, merjenje die Geschwindigkeitsmessung, omejitev die Geschwindigkeitsbeschränkung, Geschwindigkeitsbegrenzung, das Tempolimit, prekoračitev Geschwindigkeitsüberschreitung, Geschwindigkeitsübertretung)
pomorstvo merilnik hitrosti das Log
voziti z najvišjo hitrostjo Spitze fahren
izgubljati hitrost pri vožnji: an Fahrt verlieren
z visoko hitrostjo mit Hochgeschwindigkeit

hlačke samostalnik
1. (žensko spodnje perilo) ▸ bugyiOb nakupu izbranega kompleta spodnjega perila vam hlačke podarijo. ▸ A kiválasztott alsóneműkészlet megvásárlásakor a bugyit ajándékba adják.
Povezane iztočnice: spodnje hlačke, vroče hlačke

2. (kratke hlače) ▸ nadrág, alsó, shortZa moške velja omeniti, da se na zmenek ne hodi v kratkih športnih hlačkah in majici brez rokavov. ▸ Férfiak esetében érdemes megjegyezni, hogy nem illik sportshortban és ujjatlan pólóban randevúzni.Sprehaja se po plaži in v tesno oprijetih hlačkah kaže svoje natrenirano telo. ▸ A strandon sétál és feszes fürdőnadrágjában mutogatja kidolgozott testét.
3. (otroško spodnje perilo) ▸ kisnadrág
Ko boste slekli hlačke in plenice, mu s staro plenico obrišite ritko. ▸ Amikor leveszi a kisnadrágját és a pelenkáját, akkor törölje meg a fenekét egy régi pelenkával.
Starši morajo poskrbeti, da otrok, star tri leta, ponoči ne lula več v hlačke. ▸ A szülőknek gondoskodniuk kell róla, hogy a hároméves gyerek már ne pisiljen éjszaka a kisnadrágjába.

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

hora ženski spol ura; primeren čas

hora de descanso ura počitka
hora suprema smrtna ura
hora de verano poletni čas
cada hora vedno, neprestano
noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
a la hora v hipu, takoj
a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
hasta esta hora do te ure
cien kilómetros por hora 100 km na uro
dar hora rok dati
dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
¡ya es hora! je že čas!
¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
¿qué hora es? koliko je ura?
horas extraordinarias nadure
horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
tiene sus horas contadas njegove ure so štete

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

hōraeus (-os) -a -um ali -on (gr. ὡραῖος) pravočasen, od tod

1. (o ribah) ob pravem času usoljen, mariniran: scomber Pl.

2. (o medu) v pravem času točen, goden; kot subst. hōraeon -ī, n goden poletni med: Plin.

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

hordeāceus (-cius) 3 (hordeum) ječmenov, ječmenji: farina Ca., Plin., Pall., furfures Varr., panis Cels., Sen. ph., Plin., Hier. ječmenjak, farrago Col., pira Col. ob ječmenovi žetvi dozorele hruške.

hordeārius 3 (hordeum)

1. ječmenji, po ječmenu imenovan: pruna ali pira Plin. ob ječmenovi žetvi dozorele, gladiatores, qui hordearii vocabantur Plin. „ječmenojedci“ (ker so zaradi svoje nesposobnosti dobivali ječmenovo, tj. slabšo hrano), aes h. gl. aes (ob koncu).

2. ječmenu podoben = nadut: rhetor Suet.

hordicālia -ium, n (horda) hordikalije, praznik, ob katerem so žrtvovali breje krave: Varr.

Hōrōps -ōpis, m (iz gr. ὡροσκόπος zvezdogledec, opazovalec stanja zvezd ob rojstvu) Hórops: Pr.

hōroscopium -iī, n (gr. ὡροσκόπιον) horoskop, pripomoček, ki se rabi pri prerokovanju iz položaja zvezd ob rojstvu človeka: Sid.

horror -ōris, m (horrēre)

I.

1. štrlenje, sršenje: h. comarum (las) Val. Fl., nullo horrore comarum (listja) excussae barrus Lucan.

2. tresoče (se) gibanje, (s)tresljaj: pontus non horrore tremit Lucan. od valovanja, h. soli Fl.

3. metaf. hrapavost, grobost: ille horror dicendi Q. oni grobi jezik. —

II.

1.
a) zdrznjenje —, drget —, drhtavica od mraza, srh, stresajoči mraz: h. validus Cels., horror atque etiam febricula permanet Cels., aquilo horrores excitat Cels., quoniam (Attica = Atikova hči) iam sine horrore est Ci. ep., febrium cum horrore et multa membrorum quassatione Sen. ph.
b) drget —, trepet —, mraz ob veliki čustveni napetosti, poseb. ob strahu, bridkosti idr.: ciere horrorem membris Lucr., mihi frigidus horror membra quatit V., vidi … tremulo ramos horrore moveri O., tremulus maestis orietur fletibus horror Pr.; meton. o tem, kar drget povzroča: validi ferri natura et frigidus horror Lucr. trepetajoča mrzlota, Boreae ferus h. Val. Fl. mraz, ruptis e nubibus horror effugit Val. Fl. toča, serrae stridentis acerbus h. Lucr. ostro škrtanje.

2. metaf. groza, zgražanje, strah(ota), prestrašenost, zona: ea res me horrore afficit Pl., qui me horror perfudit Ci., me … saevus circumstetit horror V., armorum ingruit horror V. grozen žvenket, arrectae horrore comae V., horror ingens spectantes perstringit L., me luridus occupat horror O., horror animum subit T., h. multificus Val. Fl., gelidus horror conspecti consulis Sil., incertis lymphata horroribus urbs Stat., exsanguis h. Cl.; horror est z inf.: quod spectare … quoque horror est Plin. strahota je, strašno je, meton. strah, groza = ki (kar) vzbuja strah, grozo: Scipiadas, … Carthaginis horror Lucr., iacet campis Carthaginis horror Sil., qui gentibus horror pergit! Val. Fl., interea patrias saevus venit horror ad aures Val. Fl. strašna vest; occ.
a) sveti strah, spoštovanje, strahospoštovanje: cum perfusus horrore venerabundus adstitissem L., animos horrore imbuerat L., arboribus suus horror inest Lucan., hic numinis ingens h. Val. Fl., nemoris sacer horror Stat.
b) drhteče vznemirjenje veselega občudovanja, — radosti: ibi me … quaedam divina voluptas percipit atque horror Lucr., laetus per artus horror iit Stat.

*hors, hors de [ɔr] préposition, adverbe zunaj, izven, ven; razen

hors d'ici! ven!
hors d'affaire zunaj, izven zadrege, stiske, zagate
hors cadres nadštevilen, odvečen
hors circuit (él) izklopljen
hors de combat onesposobljen za boj
hors commerce, hors vente ne na prodaj, neprodajen
hors de danger zunaj nevarnosti
hors de dispute nespodbiten, nesporen
hors d'haleine ob sapo, ves zasopljen
hors de concours izven konkurence
hors ligne, classe izreden, nenavaden, odličen
hors de mode iz mode
hors de propos neumesten, neprimeren
hors de prix predrag
hors de saison času neprimeren, neumesten
hors d'atteinte, de portée nedosegljiv
hors de service, d'usage neuporaben, odslužen
il a un talent hors (de) pair ima nadarjenost, ki mu je ni enake
il est hors de doute que ... nobenega dvoma ni, da ...
cela est hors de cause o tem ni govora
être hors de sens biti z uma
être hors jeu (sport) (o igralcu) ne biti na mestu, ki ga zahteva žoga v igri
je suis hors d'état de vous convaincre ne morem vas prepričati
être hors de cause biti neudeležen
i! est hors de lui ves iz sebe je, besen je
mettre hors la loi izobčiti
il m'a mis hors de moi spravil me je v besnost
prononcer un hors de cour (juridique) ustaviti sodni postopek
vivre hors de son pays živeti v tujini
vivre hors du temps (figuré) ne živeti s časom, ne biti realen, ne stati na realnih tleh