Franja

flour² [flauə] prehodni glagol
ameriško mleti; zmleti, zdrobiti v prah; z moko potresti

Flugreise, die, potovanje z letalom

fluitō (fluvitō) -āre -āvī (—) (intens. glag. fluere)

1. (sem in tja) teči, valovati: fluitans … aequor Ionium Lucr., per rictus aurum fluitare videres O.; occ. gnan biti z valovi, pluti, plavati: cum vero in hanc rei publicae navem … fluitantem in alto tempestatibus seditionum … armatae tot classes … incursurae viderentur Ci., fluitans alveus L., fluitare contra aquas, (h)ebenus in aquis non fluitat, in insulis fluitantibus (po drugih fluvitantibus) Plin.; o plujočih: Plin. iun., o plavajočih: Gell.

2. metaf.
a) ohlapno, mlahavo viseti, vihrati: fluitans amictus Cat., non fluitans, sed stricta vestis T., vela summo fluitantia mālo O., pleno fluitantia vela theatro Pr., fluitantia lora O., funes fluitabant T., fluitantia aplustra Lucr.
b) α) konkr. majati se, (telesno) omahovati: fluitans testudo, miles T. β) (pren.) abstr. omahovati, neodločen biti: Cl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., neu fluitem dubiae spe pendulus horae H., unde primum creditur Caecinae fides fluitasse T.

fluten intransitiv liti, vliti se; preplaviti (über kaj); transitiv zalivati, napolniti z vodo, naplaviti; U-Boot: napolniti rezervoarje z vodo

Flutlicht, das, osvetlitev z reflektorji

foederō -āre -āvī -ātum (foedus -eris)

1. kaj z zavezo ustanoviti, utrditi: concordiam, pacem Amm., amicitias Hier.

2. z zavezo koga zavezati: iurgantes inter se Paul. Nol.; z dat. (s kom): foederari Cynicis Iul. ap. Aug.; pogosto pt. pf. foederātus 3 zavezan, zvezen, kot subst. m. pl. zavezniki: civitas Ci., N., populus Ci., Tauromenitanis foederatis navem imperasti Ci., qui foederatos civitate donarunt Ci., in oppido foederatorum Ci., f. gentes, urbes, f. oppida Suet. Ptolemaeus rex foederatus nobis et socius Amm.; enalaga: Mamertinorum solum foederatum Ci.

fog² [fɔg]

1. prehodni glagol
krmiti z otavo; pustiti travo nepokošeno

2. neprehodni glagol
škotsko zarasti z mahom

folgen slediti; folgen auf jemanden slediti komu, naslediti (koga); (gehorchen) ubogati; einer Einladung: sprejeti (vabilo); einer Bitte: ugoditi prošnji; einem Grundsatz: držati se načela; Ausführungen, Worten, jemandem: pridružiti se (komu, čemu), strinjati se z; wie folgt kot sledi, naslednje; Fortsetzung folgt se nadaljuje

folgorare

A) v. intr. (pres. folgoro)

1. bliskati se

2. pren. bleščati se

B) v. tr.

1. udariti s strelo (tudi pren.):
folgorare qcn. con lo sguardo koga prebosti s pogledom

2. ubiti z elektriko:
l'alta tensione ha folgorato due operai visoka napetost je ubila dva delavca

fòlija ž (fr. folie)
1. norost, blaznost
2. folija, živahna skladba z variacijarni

fôlio -ija m (lat. in folio) folio, knjižni format z enkrat preganjeno polo, grafično delo z višino nad 35 cm

follar goniti meh pri orglah; napihniti z mehom

forcata f udarec z vilami, vile:
una forcata di fieno vile sena

forcaz (množina: -ces) z dvema ojesoma

force² [fɔ:s] prehodni glagol
siliti, izsiliti, vsiliti, prisiliti; obvladati; predreti, predirati; z naskokom vzeti; vdreti; oskruniti, posiliti; prenapenjati, forsirati

to force s.o.'s hand prisiliti koga
to force open nasilno odpreti
to force s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to force the pace pospešiti korak
to force a plant pospešiti rast rastline
to force o.s. upon s.o. vsiljevati se komu
to force division zahtevati glasovanje (v angleškem parlamentu)
to force one's way krčiti si pot
to force a position z napadom zavzeti položaj

forchettone m

1. poveč. od ➞ forchetta

2. vilice (dvoroge, za držanje večjih kosov mesa pri rezanju)

3. pren. slabš. grabež, koristolovec, kdor se gmotno okorišča z javno funkcijo

forehand¹ [fɔ́:hænd] pridevnik
predčasen; pravočasen; sprednji; (tenis) ki odbija žogo z dlanjo, obrnjeno naprej

forehand² [fɔ́:hænd] samostalnik
sprednji del konja; prednost; dlan; (tenis) udarec z naprej obrnjeno dlanjo

forehanded [fɔ́:hændid] pridevnik (forehandedly prislov)
pravočasen, zgoden
ameriško uspešen, premožen, preračunljiv, varčen; (tenis) ki odbija žogo z naprej obrnjeno dlanjo

forelock² [fɔ́:lək]

1. samostalnik
osnik, zatič

2. prehodni glagol
z zatičem zavarovati