Franja

kdáj² adv.

1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
lepa je kot le kdaj è bellissima

kij moški spol (-a …) die Keule (tudi šport), lesen: das Schlagholz
telovadni kij Gymnastikkeule
šport vaje s kiji das Keulenschwingen

kiklop samostalnik
1. v mitologiji (velikan z enim očesom) ▸ küklopszGrški velikani so imeli eno samo oko in so se imenovali kiklopi. ▸ A görög óriásoknak csak egy szemük volt, és küklopszoknak nevezték őket.
Sopomenke: Kiklop

2. (velik človek; enook človek) ▸ küklopsz
Velikanski kiklop se odpravi proti točilnemu pultu in se vrne z ogromnim sodom piva. ▸ A hatalmas küklopsz elindul a pulthoz és egy óriási söröshordóval tér vissza.
Teichmann, nemški kiklop, kot so mu tudi rekli, je govoril šest jezikov. ▸ Teichmann, a német küklopsz, ahogyan többek között nevezték, hat nyelven beszélt.

3. (velika organizacija) ▸ küklopsz
Mesto je ležalo v objemu vsevidnega očesa elektronskega kiklopa, nenehnega nadzora Varnostne službe. ▸ A város az elektronikus küklopszok mindent látó szeme, a Biztonsági Szolgálat állandó felügyelete alatt állt.

kísati agriar; acedar ; (rahlo) acidular ; kem acidificar

kisati se agriarse, ponerse agrio (tudi o vinu)

kitajski pridevnik
1. (o Kitajski in Kitajcih) ▸ kínaiPovezane iztočnice: kitajski juan

2. (o jeziku) ▸ kínaiPisno kitajščino razumejo vsi govorci, saj je mogoče kitajske pismenke brati v vseh narečjih. ▸ Az írott kínai nyelv minden beszélő számára érthető, mivel a kínai írásjegyek minden dialektusban olvashatók.
Najstarejša ohranjena kitajska besedila so vklesana v kost, želvovino in bron. ▸ A legrégebbi fennmaradt kínai szövegeket csontba, teknőspáncélba és bronzba vésték.
Knjiga je izšla tudi v kitajskem prevodu. ▸ A könyv kínai fordításban is megjelent.
Povezane iztočnice: kitajski jezik

kjer [é] wo
(tam) kjer (dort) wo
kjer že (pač) wo auch (immer)
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

klav|ec moški spol (-ca …) der Schlächter (tudi figurativno); (mesar) der Schlachter, Metzger
čebelji klavec živalstvo, zoologija kačji pastir: der Bienen-Schlächter

klaviatura samostalnik
1. (tipke na glasbilu) ▸ klaviatúra, billentyűzetVsaka od običajno 61 tipk na klaviaturi je namenjena enemu tonu ali frekvenci. ▸ A legtöbbször 61, a billentyűzeten található billentyű egy-egy hang vagy frekvencia megszólaltatására szolgál.
Povezane iztočnice: manualna klaviatura, nožna klaviatura, pedalna klaviatura

2. (nabor; repertoar) ▸ tárház
Eliju Rothu je treba priznati, da pozna klasične filmske grozljivke in da zna uporabiti klaviaturo filmske groze. ▸ Eli Roth esetében el kell ismernünk, hogy ismeri a klasszikus horrorfilmeket és a filmes horror teljes tárházát tudja alkalmazni.
Strankin voditelj ni le izredno karizmatična osebnost, temveč spretno obvlada tudi klaviaturo politične taktike in strategije. ▸ kontrastivno zanimivo A párt vezetője nem csak rendkívül karizmatikus személyiség, de ügyesen tud játszani a politikai taktikákkal és stratégiákkal is.

klavno-predelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ vágó és feldolgozó, vágó és húsfeldolgozóTudi v klavno-predelovalni industriji ne nasprotujejo ločevanju klavničnih odpadkov, če to prispeva k večji varnosti potrošnikov. ▸ A vágó- és feldolgozóipar sem ellenzi a vágóhídi hulladékok szelektálását, ha az hozzájárul a fogyasztók biztonságához.

Kleinvieh, das, male domače živali (drobnica, svinje, perutnina, zajci); drobnica; Kleinvieh macht auch Mist tudi po malem se nekaj nabere

klic moški spol (-a …)

1. der Ruf (tudi figurativno srca, vesti ipd.; tudi lovstvo jelena, kukavice itd.), -ruf (bojni Kriegsruf, zgodovina Schlachtruf, na pomoč Hilferuf, odobravanja Bravoruf, Beifallruf, opozorilni Warnruf, vojska Anruf)
klic z mesta v gledališču, pri prireditvah, govorniku: der Zuruf
figurativno klic po ein Schrei nach
lovstvo der Lockruf
lov na klic die Lockjagd
živalstvo, zoologija opozorilni klic der Warnlaut

2. telefonski: der Anruf, nazaj: der Rückruf; direkten v drugo omrežno skupino ipd.: die Durchwahl; za bujenje: Weckruf; v sili: der Notruf, telefonska številka: die Notrufnummer
klic v duševni stiski številka: die Telefonseelsorge

3. radijski: der Ruf, das Zeichen

4.
klic na pomoč der Notruf, das Notsignal, na morju: der SOS-Ruf, der Seenotruf

klim|a ženski spol (-e …) geografija das Klima (tudi figurativno), -klima (celinska Binnenklima, krajevna Ortsklima, mestna Stadtklima, monsunska Monsunklima, morska Meeresklima, otoška Inselklima, sredozemska Mittelmeerklima, višinska Höhenklima)
klima v prostoru Raumklima
klima prsti agronomija in vrtnarstvo Bodenklima
klima pri pogovorih Gesprächsklima
barvna klima Farbklima
medicina sprememba klime der Luftwechsel

kliše [é] moški spol (-ja …) das Klischee (tudi figurativno); der Druckstock, die Druckform
… klišeja/jev Klischee-
(jedkanje die Klischeeätzung, izdelovanje die Klischeeherstellung, jedkalnik die Klischeeätzmaschine)

kljub|ovati (-ujem) trotzen (tudi figurativno), (jemandem/einer Sache) Trotz bieten, trotzen

kljun moški spol (-a …) der Schnabel (tudi živalstvo, zoologija); pri kladivu: die Pinne, Finne, pri nakovalu ipd.: das Horn; pomorstvo der Bug; živalstvo, zoologija der Schnabel (zgornji del kljuna der Oberschnabel), -schnabel (papagajski Papageienschnabel, račji Entenschnabel); figurativno za človeka: das Maul, die Klappe
udarec s kljunom der Schnabelhieb
v obliki kljuna geschnäbelt

klub moški spol (-a …) der Klub (tudi figurativno), -klub (atomski Atomklub, debatni Disputierklub, jahtni Jachtklub, kegljaški Kegelklub, nogometni Fußballklub, veslaški Ruderklub)
knjižni klub die Buchgemeinschaft
poslanski klub die Fraktion, Parlamentsfraktion; (A) der Klub, Parlamentsklub
športni klub der Sportverein, Sportklub
… kluba Klub-
(barve Klubfarben množina, član Klubmitglied, predsednik Klubobmann)
v lasti kluba klubeigen

kméčki rustic; rural; peasant; country(-); (neotesan) boorish

kméčko deklè country girl, country lass
kméčko delo peasant labour
kméčko dvorišče farmyard
kméčka gostilna village inn, country pub
kméčki fant, mladenič country lad, young peasant
kméčka hiša farmhouse
kméčki hlapec farmhand, hireling
kméčka koča cottage
kméčko ljudstvo peasants pl, country people; peasantry; farmers pl
kméčka noša rustic dress
kméčka ohcet country wedding
kméčko pohištvo rustic furniture
kméčko posestvo farm, farmstead, ZDA tudi ranch
kméčka preprostost rusticity
kméčki stan peasantry
kméčki upor peasant rising
dobiti kméčki značaj to acquire a rustic character, to rusticate
napraviti kméčko to countrify

km na uro stalna zveza
(enota za hitrost) ▸ km per óra, km/óra
Opazovali smo geparda, ki se je podil za antilopo s kakšnimi 100 km na uro. ▸ Egy gepárdot figyeltünk meg, amely közel 100 km per órás sebességgel üldözött egy antilopot.
Hitrost tega avtomobila bo 250 km na uro. ▸ A gépkocsi sebessége 250 km per óra lesz.
Ceste so bile dobre, tako da sva lahko vozila tudi do 150 km na uro. ▸ Az utak jók voltak, így akár 150 km/órás sebességgel is haladhattunk.
Sopomenke: km/h, kilometer na uro

knjížen knjižéven

knjížni jezik literary language, written language
knjížna lastnina literary property
knjížnji molj bookworm (tudi figurativno), figurativno walking encyclopedia
knjížna omara bookcase
knjížna polica bookshelf, pl -lves
knjížna tatvina piracy, plagiarism
knjížni izraz, raba knjižnih izrazov literaryism

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva