Franja

habitat samostalnik
1. biologija (življenjski prostor) ▸ élőhelyZaradi klimatskih sprememb in krčenja naravnih habitatov se v zadnjem času seznam ogroženih živalskih vrst intenzivno daljša. ▸ Az éghajlatváltozás és a természetes élőhelyek zsugorodása miatt az utóbbi időben intenzíven bővül a veszélyeztetett állatfajok listája.
Povezane iztočnice: nadomestni habitat

2. (okolje) ▸ közeg
Življenjski habitat večine spletnih trolov so največji forumi, kot so Reddit, 4chan, Something Awful, NeoGAF ... ▸ Az internetes trollok többségének létközegként szolgálnak a legnagyobb fórumok, például a Reddit, a 4chan, a Something Awful, a NeoGAF...
Obstaja sicer dober razlog, zakaj moja soba za goste ni najboljši habitat za ta dva študenta. Kjerkoli drugje bi stanovala, bi govorila veliko več angleško. ▸ Jó oka van annak, hogy a vendégszobám miért nem a legjobb közeg a két egyetemi hallgató számára. Ha bárhol másutt laknának, sokkal többet beszélnének angolul.

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

Hadria (Adria, Hatria, Atria) -ae, f Hádrija (Adrija, Hatrija, Atrija) —

I. mesto na jugovzhodu Picena, domovina prednikov cesarja Hadrijana (zdaj Atri): L., Mel., Sil., T. (s pisavo Atria). —

II. bogato trgovsko mesto v Benečiji med Padom in Adižo blizu njunega izliva (še zdaj Adria), ki so ga ustanovili Veneti, pozneje poselili Korintčani: L., Pr., Plin. (s pisavo Atria) Iust.; po tem mestu je imenovano Jadransko („Adrijansko“) morje; meton. Hadria (Atria) -ae, m Jadransko morje: Varr., arbiter Hadriae H., illa … nave intravit Hadriam Plin., Liburnicis navibus Atriam pervectus T., qua Picenus ager Hadria alluitur T. — Od tod adj.

1. Hadriacus (Adriacus) 3 hadrijski (adrijski), jadranski: Hadr. undae V., Adr. aequor Pr., Hadr. pontus Sil.

2. Hadriānus 3 hadrijanski,
a) = ki se nanaša na picensko Hadrijo: ager L. hadrijansko ozemlje, gallinae Plin. Subst. Hadriānī -ōrum, m Hadrijani, preb. te Hadrije: L.
b) = ki se nanaša na beneško Hadrijo: mare Hadr. Ci., H., Fl. Jadransko morje, vina Plin. Soobl. Atriānus 3 atrijanski: culex Mart.

3. Hadriāticus 3 hadrijanski, jadranski: mare Hadr. C., L. idr. = pesn. Hadriāticum -ī, n Jadransko morje: Cat.

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

haereō -ēre, haesī, haesum (haereō iz haeseō)

I.

1. viseti, držati se česa, prije(ma)ti se česa, (ob)tičati, trdno stati, (ob)sedeti, sloneti, lepéti: frondes male haerentes O. tresoče se listje, haeserunt radice (s korenino) pedes O., quod haeret apte H. kar se trdno drži skupaj, terra radicibus suis (s svojimi koreninami) haereat Ci., si … hic terminus haeret V. če … ta meja (cilj) trdno stoji, če je … trdno določen(a), — nespremenljiv(a), nec enim est, quod existimes septem sola discurrere, cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), haeret amica manus Stat., (= in ancipiti pietas constituta, quid potius faceret, ignorabat), haerentibus membris (sc. metu) T. Kje? na —, ob —, pri —, v čem?
a) z abl.: flamma postibus haesit V. ali ferrum ossibus haesit O. je obtičalo, genua amplexus genibusque volutans haerebat V., haerent parietibus scalae V. so prislonjene na … , haeret pede pes V. noga se drži noge, navis haeret litore V., h. equo H. ali asello O. trdno sedeti na … , amplexibus alicuius O. koga trdno objetega držati, collo ducis O., osculo L. ob ustih viseti, duabus haerentes hastis L., os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., haerent viscera curribus Val. Fl., ratis vadis immobilis haesit Sil.
b) z loc.: haeret humi cornus Sil., specus haeret humi Sil. leži.
c) s praep. a) z in z abl.: pugnus in mālā haereat Ter., tela in tuis pulmonibus et visceribus haerebant Ci., h. in equo Ci. (prim. zgoraj h. equo), quae (tela) cum in … scuto haesissent L., male in pede calceus haeret H. mahedra, cuspis in tergis visa est haerere O., in patris cervice haerens O. ki visi ob očetovem vratu = ki objema očeta, h. in gremio Iasonis O., haerens in pectore coniunx Val. Fl., classis in vado haerebat Cu. je bilo obtičalo, h. in vestigio Cu. ne ganiti se z mesta, h. in complexu alicuius Q. (prim. zgoraj h. amplexibus alicuius); pren.: h. in visceribus Graeciae L., malum haeret visceribus civitatis L., malum haeret in medullis populi Ci., infixus haeret animo dolor Ci., nec haerere in animis sollicitudinem oportet Ci., quae (memoria) … in omnium gentium sermonibus ac mentibus semper haerebit Ci. bo ostal, se bo ohranil, quippe cui in animo haeserat (z ACI) S. ker je bil trdno prepričan. b) z drugimi praep.: linguae ad radices haeret stomachus Ci., haeret ad ora ducis Val. Fl., intra vaginam gladius haeret Q.
c) z dat.: gubernaculum … , cui datus haerebam custos V., qua levis haeserat alae … sagitta O., haerens tabulae Hier. (o brodolomcu).

2. metaf.
a) kje neprestano (trdno) tičati, — sedeti, — ležati, — stati, — biti, — prebivati, — muditi se: hic haereo Ci., foliis sub omnibus haerent (Somnia) V., ne scopulis haererem semper in isdem O., fontibus et fluviis haerent O., h. circa muros urbis, in obsidione castelli Cu., rupibus, Caudinis faucibus Sil.
b) viseti na kom kakor klop, prijeti se —, držati se koga kakor klop, obešati se na koga, ne ganiti se od njega, vztrajati pri; z dat., abl., s praep., pa tudi abs.: Antores haeserat Euandro V., Venus et illi semper haerens puer H. njen neločljivi deček spremljevalec, potest hoc homini huic haerere peccatum? Ci., haeret imago menti O. stoji pred dušo, haeremus cuncti superis Lucan., haeret ager Mario Mart. ostane Mariju, rursus … haesurum portis Poenum Sil. zopet se bo … približal, obtinenti Africam comes haeserat Plin. iun., h. lateri alicuius Plin. iun., Iust., Amm., h. apud aliquam (meretricem) Pl., comes haeret Mart.; v sovražnem smislu h. in tergo, in tergis ali samo tergis alicuius obešati se komu na vrat, viseti mu na glavi: haerens in tergo Romanus L., in tergis … fugientium haesurus Cu., in tergis nostris Scythae haerebunt Cu., se cum exercitu tergis eorum haesurum T.
c) (le) privesek —, zadnji biti, privesiti se: ne in turba quidem haerere plebeium quemquam L., conviva nec ultimus haesi Mart.
č) v (pri) čem ostati, — vztrajati, od česa ne odnehati, — ne odtrgati se, ne (i)znebiti se česa, ne odkrižati se —: in amorem haerere apud … fidicinam Pl., h. in iure ac praetorum tribunalibus Ci., in eadem sententia Ci., in causa semper Ci., aut ducunt lanas … aut haerent telae O. ali se pa pri statvah mude, h. circa libidines Suet.; pren.: h. in oculis Ci. vedno pred očmi biti, in vultu patris O. oči upirati v očetov obraz (v očeta), patriis in vultibus haerens O., in virgine haeret O. devica ga mika, nase veže, visae cupidine virginis haeret O. dolgo in željno gleda devico.

II.

1. obstati, zastati, obtičati: adspectu territus haesit continuitque gradum V., vox faucibus haesit V., lingua haeret metu Ter., ter tecum conata loqui ter inutilis haesit lingua O.; preg.: in luto h. Pl. v blatu tičati = v zadregi biti, sed aqua haeret, ut aiunt Ci. ali in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. (gl. rekla pod geslom aqua), haeret in salebra Ci. (gl. salebra); pren.: haesit in illis poenis, quas … Ci. obtičal je v oni kazni = zadela ga je ona kazen, repetundarum criminibus haerebant T. bili so zapleteni v …

2. metaf.
a) zastati = zadržan —, oviran biti, (pre)nehati: res haeret Pl., haeret hoc negotium Pl., fama adulescentis haesit ad eas metas Ci., Hectoris manu victoria Graiûm haesit V., amor haesit O.
b) v zadregi biti, ne znati si pomagati, pomišljati se, omahovati: haererem … , nisi tu me expedisses Ci., haerere homo, versari, rubere Ci., h. in nominibus Ci. imen ne moči uganiti, haerebat nebulo; quo se verteret, non habebat Ci., inter hanc et illam haereo O., haerere primo, deinde pavescere T., merito haesisti (= dubitasti) Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haereo, quid faciam Ter., haeret, an haec sit O.

halagar [g/gu] ljubkovati, laskati, dobrikati se; veseliti

me halaga tu hablar tvoje besede so mi všeč

haljica samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (oblačilo) ▸ ruha, ruhácska, köntös, pongyolaKmalu sem vstopil v ordinacijo, se na ukaz slekel in se ogrnil v bolniško haljico. ▸ Nemsokára beléptem a rendelőbe, utasításra levetkőztem és beteginget vettem fel.
V jutranji haljici je šla po časopis, nato pa svojemu dragemu v slovo namenila vroč poljub. ▸ A reggeli köntösében elment az újságért, majd forró csókkal búcsúzott a kedvesétől.
Otroci so bili oblečeni v haljice in so bosi tekali okoli hiše. ▸ A gyerekek ruhácskába öltözve, mezítláb szaladgáltak a ház körül.

halophanta -ae, m (gr. ἁλοφάντες), šalj. po συκοφάντες tvorjena beseda, ki označuje ovaduha ljudi, ki so navkljub prepovedi izvažali sol, od tod metaf. malopridnež, lopov: Pl.

halten (hielt, hat gehalten)

1. transitiv držati (sich se, an za), Technik pridrževati; (zurückhalten) zadrževati, zadržati, Wasser, Feuchtigkeit: držati, ohranjati, obdržati; Ruhe, Ordnung, Geschwindigkeit: vzdrževati; eine Stadt, Stellung Heerwesen, Militär držati, braniti; (aufbewahren) (gut) verschlossen usw.: hraniti; eine Sitzung, Rede, Messe, Dienstboten, Diät, sich eine Geliebte: imeti; Hochzeit halten poročiti se, Tiere: imeti, rediti; eine Ware: imeti (v asortimaju), prodajati (das halten wir nicht tega pri nas ne prodajamo) ; ravnati se (ich halte es so tako ravnam) , das kann man halten, wie man will tu človek lahko ravna, kot hoče; eine Behauptung, Festung: ubraniti, braniti; redno opravljati; Festtage halten redno praznovati; Mittagsschlaf halten redno spati po kosilu; sich halten držati se (an česa) , biti trajen; sich nicht halten lassen biti neubranljiv; sich eine Zeitung usw. halten biti naročen na; sich bereit halten biti pripravljen, biti v pripravljenosti; halten auf paziti na, gledati na; große Stücke auf jemanden halten veliko dati na koga/pričakovati od koga; halten für imeti za; halten von misliti o; nichts von etwas halten imeti slabo mnenje o, nasprotovati čemu; an sich halten obvladovati/obvladati se, dati kaj nase; an sich halten mit skopariti z; es (so) halten ravnati tako; es mit jemandem halten držati s kom; sich für sich/tapfer/gut halten držati se zase/hrabro/dobro

2. intransitiv ustaviti se, stati (der Zug hält hier 5 Minuten vlak stoji 5 minut)

3. gehalten sein in weiß usw.: biti v (belem); gehalten sein zu biti dolžan (kaj storiti)

4. Ausschau halten ogledovati/razgledovati se; Einzug halten vseliti se, priti v; Rast halten počivati, spočiti se; Wache halten biti na straži; sich schadlos halten odškodovati se; Treue halten biti/ostajati zvest

haltēr -ēris, m (gr. ἁλτήρ) svinčena utež, ki so jo telovadci pri skakanju držali v rokah, da so se lahko z večjo silo odgnali: Mart.

hāmiō -ōnis, m (hāmus) hamión, riba, ki so jo lovili s trnkom: Isid.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

hang^*2 [hæŋ]

1. prehodni glagol
obesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete)

2. neprehodni glagol
viseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu)
ameriško, pravno ovirati porotnike pri odločitvi

hang it (all)! naj gre k vragu!
hang you! da bi te vrag pocitral!
I'll be hanged first! prej se dam obesiti!
I'll be hanged if vrag naj me vzame, če
well, I'm hanged! kaj takega!, vrag naj me pocitra!
ameriško it was a hung jury porotniki se niso mogli zediniti o krivdi
to hang between life and death viseti med življenjem in smrtjo
to hang by a hair (ali rope, single thread) figurativno viseti na nitki
to hang in the balance biti dvomljivo
to hang in doubt biti negotov, kolebati
to hang fire prepozno (se) sprožiti (puška); figurativno biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati se
to hang one's head pobesiti glavo
to hang o.s. obesiti se
to hang a leg vleči nogo
to let things go hang pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri miru
to hang a room with paper nalepiti v sobi tapete
sleep hangs on my eyelids veke so mi težke, oči mi lezejo skupaj
time hangs heavy on my hands ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

Hannō -ōnis, m Hánon, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hanon pomorščak je l. 510 našel afriško zahodno obrežje ter v punskem jeziku napisal potopis: Ci., Plin.

2. Hanon Veliki, okrog l. 240 namestnik v Libiji, je Libijce tako izkoriščal in tlačil, da so se mu uprli. Ker svojih sovražnikov ni mogel ugnati, so Kartažani na njegovo mesto izvolili Hamilkarja Barko za poveljnika. Od tod Hanonovo sovraštvo do rodu Barkov. Po bitki pri Zami (l. 202) je z Rimljani sklenil mir: L.

hap² [hæp] neprehodni glagol
arhaično pripetiti se

if it so hap če bi tako naneslo

haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

hariolus (narečno fariolus) -i, m (prim. haruspex) vedež(evalec), prerok, vražar (večinoma v zaničlj. pomenu), predvsem vrsta ljudi, ki so v Rimu, poseb. na Velikem dirkališču, prerokovali iz zvezd tistim, ki niso mogli za nasvet vprašati ne zunanjih preročišč ne Kaldejcev (astrologov) ne haruspeksov, potem sploh vedež, tudi drobogledec: Pl., Ter., Enn., Ca., Corn., Ci., Ph., Iust., Ap., Vulg., Isid.

Opomba: Gen. pl. ariolûm: Ap.

harmoníja harmony; concord; consonance; (med deli celote) harmony, concordance, congruence

živeli so v popolni harmoníji they lived in perfect harmony