Franja

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

prog|a² [ó] ženski spol (-e …)

1. tiri z ustrojem: die Strecke, Fahrstrecke (glavna Hauptstrecke, kratka Kurzstrecke, stranska Nebenstrecke, železniška Eisenbahnstrecke)
krožna proga der Gürtel, die Gürtelbahn, die Rundstrecke, Rundbahn, Ringbahn
ozkotirna železniška proga die Kleinbahn
slepa proga die Stichbahn
maksimalna hitrost proge železnica die Streckenhöchstgeschwindigkeit
obhod proge die Streckenbegehung
odsek proge der Streckenabschnitt
spodnji ustroj proge železnica, gradbeništvo, arhitektura der Bahnkörper
hoja čez progo prepovedana Überschreiten der Gleise verboten!
podvoz pod progo die Bahnunterführung
prehod čez (železniško) progo der Eisenbahnübergang, Bahnübergang

2.
rudarstvo izvažalna/ izvozna proga Förderstrecke
odkopna proga der Streich, die Abbaustrecke
glavna proga v jami Hauptfeldstrecke
smerna proga Richtstrecke

3. šport die Strecke, die Bahn (dirkalna Rennstrecke, Autorennbahn, plavalna Schwimmbahn, za bob Bobbahn, srednja tekaška Mittelstrecke, kratka Kurzstrecke); pri smuku: der Durchgang
proga za tek die Laufbahn, Laufstrecke
proga za smučarski tek Langlaufstrecke, die Langlaufloipe, die Loipe
označba proge die Streckenmarkierung
… na dolge/ srednje/kratke proge Langstrecken-/Mittelstrecken-/Kurzstrecken-
(tekač na der Langstreckenläufer/Mittelstreckenläufer/Kurzstreckenläufer, tek Langstreckenlauf/Mittelstreckenlauf/Kurzstreckenlauf)
preizkuševalec proge pri smučanju: der Vorläufer
ravni del proge pred ciljem: die Zielgerade

4. anatomija die Bahn (čutna Empfindungsbahn, živčna Nervenbahn)

5. tehnika (proizvodna linija) die Straße, das Werk (bločna Blockstraße, dovršilna Fertigstraße, gladilna Glättwerk, razrezovalna Scherenstraße, valjalna Walzenstraße)
kotalna proga Rollenbahn
proga vodnika Leiterbahn

prō-moveō -ēre -mōvī -mōtum (prō in movēre)

1. naprej pomakniti (pomikati): machinationes C., scalas et machinamenta T., onera Col., saxa vectibus C., hortos pensiles rotis in solem Plin., unum pedem triclinio Ph., calculum Q., calculum vehementer ali ad plagam Cels.; nihil promoves (sc. te) Ter. nič se ne premakneš (z mesta), ibi te videbo et promovebo Ci. ep. in te spravim na noge = te vzamem kot gosta s seboj domov; occ.
a) kot voj. t.t. zaukazati (veleti), da se (vojska) podviza, zaukazati (veleti), da se (vojska) pomakne naprej, zaukazati premik naprej: legiones C., exercitum in Aetoliam Iust., aciem longius ab adversariorum copiis Auct. b. Afr., eodem die castra promovit C., promovere castra ad Carthaginem ali in agrum Ruscellanum L.
b) kako zgradbo pomakniti (pomikati), podaljšati (podaljševáti, podaljšávati) do kake točke: aggerem ad urbem L., his de causis iam promovit Hispania (sc. fossas ad mare) Plin., brachia usque eo, quo telum ex oppido adici non posset Auct. b. Afr., in balneariis assa in alterum angulum Ci. ep. premestiti.
c) razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati, raztezati), povečati (povečeváti, povečávati), razmakniti (razmikati): imperium O., terminos imperii Plin., moenia Ostiā tenus Suet., vires immensum in orbem O.
d) kot medic. t.t. izviniti (si), izpahniti (izpahovati) (si), med. izviniti se, zviti se, izpahniti (izpahovati) se: femur in omnes quattuor partes promovetur Cels., in palma assa interdum suis sedibus promoventur Cels.
e) metaf. odgoditi na poznejši čas, preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): quantum huic promoveo nuptias Ter.

2. metaf.
a) pospešiti (pospeševati), spešiti, podpreti (podpirati), omogočiti (omogočati) napredek (uspeh, uspevanje) česa, povzdigniti (povzdigovati), opraviti (opravljati), dognati: Gell. idr., doctrina vim promovet insitam H., praesens quando promoveo parum Ter., his vocibus tantum promotum est, ut … Iust.; refl. = uspe(va)ti, napredovati: promovere in studio facundiae Gell.
b) pri kakšni funkciji, časti, službi na višjo stopnjo povzdigniti (povzdigovati), povišati (poviševati), promovírati: Aug. idr., aliquem in praefecturam aerarii Suet., vetus miles, ab humili ordine ad eum gradum promotus Cu.; v pass. z dvojnim nom.: Lupicinus promotus magister equitum Amm.; occ.: iudices promovere Lamp. postaviti za, določiti za, imenovati za.
c) na dan spraviti (spravljati): arcana loco (iz dna srca) H. — Od tod adj. pt. pf. prōmōtus 3 naprej pomaknjen v času = pozen: promota nocte Ap.; subst. prōmōta -ōrum, n = prōducta -ōrum (gl. pod prō-dūcō) = gr. προηγμένα: Ci.

Opomba: Sinkop. plpf. promorat: H., Ph.

prōmptārium -iī, n, gl. pod prōmptuārius.

prōmulgō -āre -āvī -ātum (ali iz *prō-vulgāre ali zloženo iz prōvulgāre legem in prōmere legem)

1. kot publicistični t.t. javno obesiti (nabiti, nalepiti), z javnim razglasom (lepakom, obvestilom) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): legem Ci. (tri tedne pred komicijami; gl. pod lex), rogationem Ci., res multos dies promulgata Ci., promulgare de meo reditu, de salute alicuius Ci. nabiti razglas o (glede) …

2. sploh razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), učiti: dies fastos Plin., maiores … aconitum misceri saluberrime promulgavere Plin.; pesn.: proeliis promulgatis Enn. ap. Ci. če je vojna napovedana.

prōnūntiātum -ī, n, gl. pod prō-nūntiō.

prōpositum -ī, n in prōpositus 3, gl. pod prōpōno.

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

prōsecia -ae, f (prōsecāre) = rokopisna inačica za prōsectum -ī, n (gl. pod prō-secō): Luc. ap. Non.

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg

prostor⁴ [ô] moški spol (prostóra …)

1. (območje) der Raum (jezikovni Sprachraum, kulturni Kulturraum, naravni Naturraum, naselitveni Siedlungsraum, vidni anatomija Sehraum)
življenjski prostor Lebensraum

2. (presledek) der Zwischenraum
medcelični prostor biologija Zwischenzellraum, Zellzwischenraum
vmesni prostor Zwischenraum

3. (svobodni prostor za) der Spielraum, der Freiraum, figurativno die Ellbogenfreiheit
prostor za noge v avtomobilu ipd.: die Beinfreiheit
der Raum (miselni Denkraum)

4. (prostranstvo) der Weltraum
zračni prostor letalstvo der Luftraum
kontrola zračnega prostora die Luftraumüberwachung, Luftraumkontrolle
suverenost nad zračnim prostorom die Lufthoheit

5.
šport kazenski prostor Strafraum
vratarjev prostor Torraum
|
potreben prostor/potreba po prostoru der Raumbedarf
analiza prostora die Raumbeobachtung
globina prostora der Tiefenraum
pomanjkanje prostora die Raumnot, der Raummangel, Platzmangel
prihranek na prostoru die Raumersparnis
razčlenitev prostora die Raumaufteilung; Raumwahrnehmung
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
figurativno prostor pod soncem Platz an der Sonne

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

pròsulja ž
1. ponev, kozica: premeće se kao riba u -i; obijati kao prosulja u belu nedelju hoditi od enega do drugega in kaj prositi, za kaj moledovati; pasti s -e na žeravu priti s hudega na hujše, priti z dežja pod kap
2. bot. prosulja, Milium

protection [prɔtɛksjɔ̃] féminin varstvo, zaščita; podpora, pomoč; protekcija; carinska zaščita; pokroviteljstvo, okrilje; militaire kritje, zaščita pred ognjem

sous la protection pod zaščito, pod pokroviteljstvom
protection contre les accidents zaščita pred nezgodami
protection (anti)aérienne, civile protiletalska, civilna zaščita
protection des animaux varstvo živali
protection de brevets zaščita patentov
protection contre les chars protitankovska zaščita
protection de l'enfance otroško varstvo
protection contre l'incendie, la foudre, les intempéries zaščita pred požarom, pred strelo, pred vremenskimi neprilikami
protection de la maternité zaščita mater
protection des minorités zaščita manjšin
protection des monuments, de la nature zaščita spomenikov, narave
protection contre les radiations, le rayonnement zaščita proti sevanju, žarčenju
protection contre la rouille, contre les accidents du travail zaščita proti rji, proti nezgodam pri delu
protection routière ukrepi za varnost na cestah
système masculin de protection zaščitni carinski sistem
sourire masculin, ton masculin de protection pokroviteljski nasmešek, ton
vêtement masculin de protection zaščitna obleka
obtenir une place par protection dobiti (službeno) mesto po protekciji
se placer sous la protection de quelqu'un iskati zaščito pri kom
prendre quelqu'un sous, en sa protection vzeti koga v zaščito

provision¹ [prəvížən] samostalnik
skrb, ukrep, priprava
pravno odločba, predpis
ekonomija klavzula, pogoj, pridržek; nabava, preskrba; zaloga
množina živež, zaloga živil

to make provision for pripraviti vse potrebno za kaj
to make provision against zavarovati se pred
pravno to make a provision postaviti pogoj
pravno to come within the provisions of the law soditi v zakonske predpise
pravno under usual provisions pod običajnimi pogoji
ekonomija provision of funds kritje
provision merchant (ali dealer) špecerist

proviso [prəváizou] samostalnik (množina provisos)
pravno pogoj, klavzula, pridržek

under the proviso pod pogojem
to make it a proviso that postaviti pogoj, da

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

ptíca (-e) f

1. uccello:
jata ptic uno stormo di uccelli
živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
ptica pevka uccello canterino
mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
obročkanje ptic anellamento
varovanje ptic protezione degli uccelli
pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
PREGOVORI:
kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello

ptolemajski pridevnik
1. (o astronomskem modelu) ▸ ptolemaiosziKopernik samega sebe ni razumel kot nasprotnika ptolemajske astronomije, ampak kot njenega obnovitelja. ▸ Kopernikusz nem a ptolemaioszi csillagászat ellenzőjének, hanem megújítójának tekintette magát.

2. (o egipčanski dinastiji) ▸ ptolemaiosziZadnja kraljica ptolemajske dinastije je bila Kleopatra; ko je leta 30 pr. n. š. umrla, je Egipt prišel pod rimsko oblast. ▸ Kleopátra volt a Ptolemaiosz-dinasztia utolsó királynője; amikor Kr. e. 30-ban meghalt, Egyiptom római fennhatóság alá került. Ptolemajski vladarji so bili najbogatejši vladarji v helenističnem svetu. ▸ A ptolemaioszi uralkodók voltak a hellenisztikus világ leggazdagabb uralkodói.

Pūblicola -ae, m (star. Poplicola in Poplicula, iz poplus (gl. pod populus) in colere častilec ljudstva, prijatelj ljudstva, ljubitelj ljudstva, ljudstvoljub) Publíkola, priimek Publija Valerija in njegovih potomcev: Ci., L., H., Sil.