pròč adv.
1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore
2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via
3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!
4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà
5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via
Zadetki iskanja
- profít (-a) m
1. ekon. profitto:
profit raste, se veča i profitti crescono
ustvariti profit creare profitto
ekstra profit profitto extra
obračun profita in izgub conto profitti e perdite
2. pog. (korist, dobiček) guadagno, provento, ricavo, ricavato:
od tega ne boš imel nobenega profita non ci guadagnerai niente - prognoza samostalnik
1. (napoved) ▸ előrejelzés, prognózisvremenska prognoza ▸ időjárás-előrejelzésmeteorološka prognoza ▸ meteorológiai előrejelzéshidrološka prognoza ▸ hidrológiai előrejelzésdemografska prognoza ▸ demográfiai előrejelzésLeta 2030 bo po dolgoročnih demografskih prognozah v Avstriji 37 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let. ▸ A hosszú távú demográfiai előrejelzések szerint 2030-ban Ausztria lakosságának 37 százaléka 60 év feletti lesz.dolgoročna prognoza ▸ hosszú távú előrejelzésPo njegovem mnenju je to rezultat, ki so ga napovedovale prognoze izida teh volitev. ▸ Véleménye szerint ez az az eredmény, amelyet a választások kimenetelére vonatkozó előrejelzések megjósoltak.
Za ponedeljek vremenske prognoze napovedujejo, da bo na zahodu padlo med 25 in 50 mm dežja. ▸ Az időjárás-előrejelzés szerint hétfőn nyugaton 25–50 mm eső várható.
2. (o poteku bolezni) ▸ prognózisprognoza bolezni ▸ betegség prognózisaposlabšati prognozo ▸ rontja a prognózistizboljšati prognozo ▸ javítja a prognózistslaba prognoza ▸ rossz prognózisMaligni tumorji imajo v otroštvu slabo prognozo, običajno rastejo zelo hitro in povzročajo bolečine. ▸ A gyermekkori rosszindulatú daganatok rossz kimenetelűek, általában nagyon gyorsan növekednek és fájdalmat okoznak.zdravniška prognoza ▸ orvosi prognózisdiagnoza in prognoza ▸ diagnózis és prognózisPrognoza pa je boljša in zdravljenje uspešnejše, če je rak odkrit v zgodnjih fazah. ▸ A prognózis azonban jobb és a kezelés sikeresebb, ha a rákot korai stádiumban fedezik fel. - promet4 [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt - provizij|a ženski spol (-e …) die Gebühr, die Provision (posredniška Maklerprovision, od prometa die Umsatzprovision)
pravica do provizije der Provisionsanspruch - proženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Betätigung (od daleč Fernbetätigung), samo vojska die Abfeuerung; plazov: das Auslösen
- prsi2 ženski spol množina, anatomija (dojke) der Busen, die Brust, die Mutterbrust
golih prsi barbusig, topless
povešene prsi die Hängebrust, der Hängebusen
dati k prsim dojenčka: anlegen, an die Brust legen
odstaviti od prsi von der Brust entwöhnen
figurativno gojiti kačo na prsih eine Schlange am Busen nähren - pŕsi chest, breast (tudi figurativno); anatomija thorax; (ženske) bosom, breast
do pŕsi (prislov) breast-deep
do pŕsi v vodi chest-deep in water
ploskih pŕsi flatchested
razgaljenih pŕsi bare-bosomed
nastaviti komu meč, revolver na pŕsi (figurativno) to force someone at the point of one's sword, at pistol point
odstaviti od pŕsi to wean
pritisniti koga na pŕsi to press someone to one's bosom
trkati se po pŕsih to beat one's breast - pŕst1 -a finger; (živali) toe, digit
mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips - pŕst, pŕsta anat dedo m
nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies - prvi glas stalna zveza
1. (v pevskem zboru) ▸ első szólam
V osnovni šoli sem prepevala v pevskem zboru, prvi glas. ▸ Az általános iskolában a kórusban első szólamot énekeltem.
2. (glavni pevec ali pevka) ▸ frontember
Prvi glas skupine je namreč zopet postal Miran Rudan, ki je zamenjal Vilija Resnika. ▸ Ismét Miran Rudan lett ugyanis a zenekar frontembere, aki Vili Resniket váltotta.
Prvi glas Sheffielda, Joe Cocker, je po nekaj več kot sedmih letih ponovno obiskal Ljubljano. ▸ Joe Cocker, a sheffieldi hang alig több mint hét év után újra Ljubljanába látogatott.
Tarja Turunen - nekdaj prvi glas skupine Nightwish - energijo črpa od svojih oboževalcev. ▸ Tarja Turunen, a Nightwish zenekar egykori frontembere a rajongóiból merít energiát.
3. (glavni predstavnik) ▸ hangadó
Je prvi glas in obraz gibanja, ki je ob prelomu stoletja zraslo z jasnimi političnimi cilji. ▸ Ő a hangadója és az arca annak a mozgalomnak, amely a századfordulón összenőtt a világos politikai célok fogalmával.
Potrebujemo novo odločitev," je bil jasen novi prvi glas sirske opozicije. ▸ „Új döntésre van szükségünk” – fejezte ki világosan a szíriai ellenzék hangadója. - psihotična motnja stalna zveza
medicina (o bolezenskem stanju) ▸ pszichotikus zavar
Na začetku 20. stoletja je psihiater Kurt Schneider določil oblike psihotičnih simptomov, ki so po njegovem mnenju ločile shizofrenijo od drugih psihotičnih motenj. ▸ A 20. század elején Kurt Schneider pszichiáter felsorolta azokat a pszichotikus tüneteket, amelyek szerinte megkülönböztetik a skizofréniát a többi pszichotikus zavartól. - pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
klas, snop pšenice spiga, covone di grano
snetljiva pšenica grano rugginoso
jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
pšenica italijanske sorte grano duro
bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
(v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano - punker samostalnik
1. (glasbenik) ▸ punklegendarni punker ▸ legendás punkkultni punkerji ▸ kultikus punk
2. (ljubitelj punk glasbe) ▸ punk
Občinstvo je bilo sila mešano - od punkerjev v prvih vrstah do starejših obiskovalcev v zadnjih. ▸ A közönség – a punkoktól kezdve az első sorokban az idősebb látogatókig az utolsókban – igen vegyes volt. - púščica (-e) f
1. freccia, dardo; knjiž. saetta, strale, quadrello:
metati, prožiti puščice lanciare, scoccare frecce
2. ekst. (znamenje) freccia:
smerna puščica freccia di direzione
3. lit. epigramma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
puščice letijo na vodstvo gli appunti vanno alla direzione
pren. zadet od Amorjeve puščice ferito da Cupido
pren. jezne puščice sguardi ostili - put|a ženski spol (-e …) die Pute
pišče ve več od pute figurativno das Kücken will klüger sein als die Henne - račúnati calculer, compter
računati na pamet, iz glave calculer mentalement (ali de tête)
napačno računati se tromper dans son calcul
računati na (ali z) compter avec (ali sur), s'attendre à, escompter quelque chose, tabler sur quelque chose ali quelqu'un
znati računati savoir compter
računano od danes naprej à compter (ali à dater, à partir) d'aujourd'hui
računa 100 din od ure il compte 100 dinars de l'heure - račúnati calcular
računati na pamet calcular mentalmente, hacer un cálculo mental
napačno računati calcular mal
računati z, na contar con, (pričakovati) esperar, confiar en; (zaračunati) cargar
računano od danes naprej a contar de hoy, contado a partir de hoy
računano eno z drugim (v celem) contado uno con otro (en total)
visoko računano a lo sumo - rad (-a, -o)
1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad
2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen
3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!
4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)
5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)
6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln) - ràd willingly, gladly, with pleasure, readily; eagerly; arhaično nothing loath
ràd ali nerad willy-nilly, willing or unwilling
iz srca, od srca ràd with all my heart
prav ràd with the greatest pleasure
ràd imeti to like, to be fond of, to be partial to, to have a liking for, to love
ne imeti ràd to dislike, to be averse (ali disinclined) to, to have an aversion to
ràd igram šah I like playing chess
se ràd učiš angleščino? do you like learning English?
kaj bi radi? what can I do for you?
on se ne smeje ràd it's hard to make him smile (ali to bring a smile to his face)
posebno ràd imam lahka vina I'm very partial to light wines
ljudje ga ràdi vidijo he is much sought after
to ràd verjamem I can easily believe it
ali imate ràdi kavo? do you like coffee?
jaz bi ràd kupil... I should like to buy...
ràd bi vedel zakaj I wonder why
ràd bi vedel (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
ràd bi verjel, da... I am quite ready (ali open) to believe that...
take stvari se ràde dogajajo such things will happen
radi ga vidimo he is (always) welcome here
on ga (= vino) ràd pije he is fond of the bottle, žargon he likes his plonk, arhaično humoristično he is a winebibber, slabšalno he's a wino