Franja

poròd parto m ; alumbramiento m ; nacimiento m

porod brez bolečin parto sin dolor
porod dvojčkov (trojčkov) parto gemelar (triple)
prezgodnji porod parto prematuro
biti na porodu estar de parto
pomoč pri porodu asistencia f al parto, med obstetricia f
to je bil težak porod ha sido un parto difícil (tudi fig)

porriciō -ere (-rēcī ali -rēxī) -rēctum (iz *por-jiciō, [por- (gl. to besedo) in iaciō]; pisava porr- je analogna po porrigō) star. = prōiciō

1. kot relig. t.t. bogovom kot žrtev da(ja)ti, položiti (polagati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati: exta Pl., inter quoius (sc. agnae) exta caesa et porrecta flamen primus vinum legit Varr., secundum has preces cruda exta caesa victima, uti mos est, in mare porricit (nekatere izdaje proiecit) L., exta salsos porriciam in fluctus V.; preg.: inter caesa et porrecta, ut aiunt Ci. ep. med klanjem (živinčet) in žrtvovanjem oz. polaganjem na oltar, tj. v zadnji uri (pred odločitvijo), sl. „tik pred dvanajsto“.

2. roditi (rojevati), da(ja)ti, prinesti (prinašati): seges frumentum porricit Varr.

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

portretíranje (-a) n ritratti, ritrattistica:
med portretiranjem se rad pogovarja mentre ritrae, ama conversare

poslábšanje (-a) n peggioramento, il peggiorare; aggravamento, l'aggravarsi; deterioramento:
poslabšanje vremena peggioramento del tempo
poslabšanje bolezni aggravamento della malattia
poslabšanje odnosov med državami peggioramento dei rapporti fra gli stati

poslédičen (-čna -o) adj. di conseguenza, consecutivo; di effetto:
posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom il nesso causa-effetto fra la vita e l'opera dello scrittore
lingv. posledični stavek proposizione, subordinata consecutiva

pospéšiti pospeševáti to accelerate; to hasten; (hitrost) to speed up; to forward, to promote; to further, to encourage, to advance; (tempo, delo) to urge

pospéšiti, pospeševáti korak to quicken (the) pace
pospéšiti, pospeševáti stike to further (the) relations (med between)
pospéšiti, pospeševáti trgovino to promote, to foster trade

posrédnik (-a) | -ica (-e) m, f mediatore (-trice), intermediario (-a); sensale; agente; mezzano (-a) (tudi pejor.); pren. trait d'union franc.:
borzni posrednik agente di cambio, agente di borsa
posrednik pri stavah allibratore, bookmaker
angl. poslovni posrednik procacciatore di affari, mediatore d'affari
trgovski posrednik agente di commercio
ženitni posrednik paraninfo (-a), pronubo (-a), mediatore (-trice) matrimoniale
biti za posrednika med dvema osebama fare da intermediario fra due persone

posredováti (-újem) imperf., perf.

1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

3. (posegati, ukrepati) intervenire:
ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
posredovati skladbo eseguire un brano musicale

5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere

post¹ [póust] samostalnik
drog, steber, kol
šport vratnica gola, startno mesto (starting-post)
ciljna črta (winning-post)
mineralogija navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudniku

as deaf as a post gluh kakor kanon
to be beaten at the post za las premagan tik pred ciljem
left at the post premagan
from pillar to post od Poncija do Pilata
between you and me and the bed-post na štiri oči, med nama, zaupno
door-post vratnica

posteljica samostalnik
1. (majhna postelja, ponavadi za otroka) ▸ kiságy, gyerekágy, babaágyNajprej sta kupila posteljico, potem previjalno mizo. ▸ Előbb kiságyat, utána pelenkázóasztalt vásároltak.
Iz škatle je naredil posteljico in v njo položil ptičko. ▸ Skatulyából csinált ágyikót, és belehelyezte a kismadarat.

2. anatomija (organ) ▸ méhlepény
Vez med plodom in posteljico je popkovnica. ▸ A magzatot és a méhlepényt a köldökzsinór köti össze.
Zdravila, ki jih jemlje mati, lahko prehajajo skozi posteljico in v otrokovo kri. ▸ Az anya által szedett gyógyszerek a méhlepényen keresztül a gyermek vérébe is átjuthatnak.
Psica porodi mladiče z njihovo posteljico navadno v razmaku 15 minut. ▸ A szuka általában 15 perc különbséggel hozza világra a kölyköket a méhlepénnyel együtt.
Sopomenke: placenta
Povezane iztočnice: predležeča posteljica

3. (pri kuhanju) ▸ ágyZrezek specite na žaru, ga zrežite na rezine in postrezite na posteljici iz zelene solate skupaj z omako. ▸ A steaket grillezzük meg, szeleteljük fel és tálaljuk salátaágyon a mártással.
Morske sadeže položite na posteljico iz zdrobljenega ledu. ▸ A tenger gyümölcseit helyezze zúzottjég-ágyra.

4. ponavadi v gradbeništvu (plast peska) ▸ ágy, ágyazat
Izpod korenin so odstranili tudi zemljo in v jarek nasuli pesek (posteljico za plastične cevi komunalnih vodov). ▸ A gyökerek alól is eltávolították a földet, és (a közművezetékek műanyag csöveinek ágyazataként) homokot helyeztek az árokba.
Nato pripravimo posteljico, v katero bomo polagali izbrane delčke mozaika. Običajno je to suha mešanica mivke in peska. ▸ Ezt követően elkészítjük a homokágyat, amelybe belehelyezzük a mozaik darabkáit. Általában ez folyami és bányahomok száraz keveréke.

postop|ek² [ó] moški spol (-ka …) pravo das Verfahren
arbitražni postopek Schlichtungsverfahren
civilni postopek Zivilverfahren
dokazni postopek die Beweisaufnahme (v dokaznem postopku se je izkazalo … die Beweisaufnahme ergab …)
izvršilni postopek die Zwangsvollstreckung, das Exekutionsverfahren, Vollstreckungsverfahren, Zwangsvollstreckungsverfahren
kazenski postopek das Strafverfahren, der [Strafprozeß] Strafprozess
mandatni postopek Mandatsverfahren
nadaljevalni postopek Nachverfahren
nepravdni postopek [Beschlußverfahren] Beschlussverfahren, Außerstreitverfahren
obtožni postopek Eröffnungsverfahren
opominjalni postopek Mahnverfahren
postopek pri sodniku za prekrške Ordnungsverfahren
pravdni postopek [Prozeßverfahren] Prozessverfahren, Streitverfahren, der Rechtsweg
predhodni postopek Vorverfahren
predpisani postopek die Formvorschrift
preiskovalni postopek Ermittlungsverfahren, Untersuchungverfahren
prizivni/pritožbeni postopek Berufungsverfahren; Revisionsverfahren
razvezni postopek [Scheidungsprozeß] Scheidungsprozess
sodni postopek das Gerichtsverfahren, der Rechtsgang, der Rechtsweg
spravni postopek Güteverfahren, Sühneverfahren
stečajni postopek der Konkurs, das Konkursverfahren
vojaški kazenski postopek Militärstrafverfahren
zamudni postopek Versäumnisverfahren
zapuščinski postopek [Nachlaßverfahren] Nachlassverfahren
začeti/uvesti postopek proti das Verfahren einleiten gegen
predlog za uvedbo kazenskega postopka der Strafantrag
sklep o uvedbi postopka der [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss
uvedba stečajnega postopka die Konkurseröffnung
mirovanje postopka Stillstand der Rechtspflege
predlog za skrajšani postopek der Dringlichkeitsantrag
obnovitev postopka Wiederaufnahmeverfahren
predlog za obnovitev postopka der Wiederaufnahmeantrag
ustaviti postopek das Verfahren einstellen
oprostitev plačila stroškov postopka die Verfahrenshilfe
ugovor zoper kršitev procesnih predpisov med postopkom die Rüge
stranka v postopku die [Prozeßpartei] Prozesspartei
biti stranka v postopku Parteistellung haben
opravilo v postopku die [Prozeßhandlung] Prozesshandlung
pravica, biti zaslišan v postopku der Anspruch auf rechtliches Gehör
terjatev v stečajnem postopku die Konkursforderung
tožba v izvršilnem postopu die Exekutionsklage
udeleženec v postopku der Verfahrensbeteiligte, Nebenbeteiligte
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Prozeßordnung] Prozessordnung, [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht

post-quam ali (pri Ci. še pogosteje) post-eā-quam, conj. (ixpt.) (zgolj v časovnem pomenu) potem ko, ko, kadar, odkar

1. z ind. pf. pri zaporednosti dejanj, kadar navajamo dejstvo ali izražamo enkratno dejanje; v glavnem stavku stoji pf., historični pr. ali historični inf.: Pl. idr., eo postquam Caesar pervenit, obsides, arma poposcit C., postquam non impetravit, credo, ut in gratiam me cum rediret, libellum mihi dat Ci., posteaquam in Siciliam veni, repente istius amicus factus est Ci.; redkeje stoji v glavnem stavku impf.: posteaquam propius successerunt, transfodiebantur C.

2. z ind. plpf., če je presledek med dejanjema izražen ali si ga lahko mislimo: Cu., Vell. idr., Hannibal anno tertio, postquam domo profugerat, Africam accessit N., Africam, postquam bis consul fuerat, Cottam in iudicium vocabat Ci., Iugurtha, postquam oppidum Capsam … amiserat, ad Bocchum nunitos misit S.

3. z ind. impf. ali s historičnim inf., kadar izražamo stanje ali ponavljajoče se dejanje: Cu. idr., Labienus, postquam fossae vim hostium sustinere non poterant, Caesarem certiorem facit C., Eros, posteaquam e scaenā explodebatur (tj. vsakokrat, kadar je nastopil), confugit in huius domum Ci., Iugurtha, postquam omnis Numidiae potiebatur S. = odkar je imel vso Numidijo v svoji oblasti, at postquam exui aequalitas T.

4. z ind. pr., ki
a) izraža sedanje stanje kot posledico preteklega dejanja: Kom. idr., relegatus mihi videor, postquam in Formiano sum (= p. in Formianum vēni) Ci.
b) stoji kot historični pr. nam. pf.: Pl. idr., Turpilius … postquam sese parum expurgat, condemnatus verberatusque capite poenas solvit S., quem posteaquam videt non adesse, furere coepit Ci.

5. s cj. plpf. (po zgledu veznika cum): postquam filium in cornu scribae humiliorem fortunā suā locum obtinentem conspexisset Val. Max.; klas. le s cj. pr. ali pf. v odvisnem govoru: L., Cu. —

II. (s postranskim vzročnim pomenom) ko = ker: postquam inanis sum Pl., postquam sensit Ter.

Opomba: Pogosto ločeno: postea autem quam, postea vero, quam Ci.

Post-vorta (Postverta) -ae, f Postvórta (Postvêrta), boginja obrnjenega (medeničnega) poroda, poroda z medenično vstavo (= položaj plodu pred porodom in med njim; naspr. njena sestra Antevorta ali Prorsa): Varr. ap. Gell., O., Macr.

posvetováti se to consult; to deliberate, to hold a consultation; to confer (o about)

posvetováti se s kom to ask ali to seek someone's advice
posvetoval se bom z njegovim očetom I shall consult his father
posvetováti se o čem to deliberate (ali to confer) on some matter, to talk something over
posvetováti se med seboj to take counsel together, to talk matters over
posvetováti se z zdravnikom to consult a doctor
zdravnik se bo posvetoval s kolegom the doctor will hold a consultation with a colleague

posvetováti se conférer, être en conférence, consulter, délibérer, tenir conseil

posvetovati se med seboj se consulter
posvetovati se o, s kom se concerter sur, avec quelqu'un
posvetovati se s kom prendre conseil (ali l'avis) de quelqu'un, consulter quelqu'un, demander conseil à quelqu'un, tenir conseil avec quelqu'un

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
kos poti un bout de chemin
ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
na pot! en route!
na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
po pravni poti (pravno) par voie de droit
z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
(za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
iti komu s poti éviter quelqu'un
iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
iti na božjo pot aller en pélerinage
iti po poti nazaj rebrousser chemin
iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
iti po krajši poti prendre un raccourci
iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
izgubiti pot faire fausse route
izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
stopati po poti cheminer
ubrati pot prendre le chemin
ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
utirati komu pot marcher devant
utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
želeti srečno pot souhaiter bonne route
enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
gozdna pot chemin forestier
kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
komunikacijska pot voie de communication
kopna pot route (ali voie) de terre
krajša pot raccourci moški spol
križev pot chemin de (la) croix
najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
obalna pot chemin côtier, voie côtière
občinska pot chemin vicinal
peš pot sentier moški spol
peščena pot chemin sablonneux
poljska pot chemin à travers champs
pomorska pot voie (ali route) maritime
prečna pot chemin de traverse
prehojena, prevožena pot chemin parcouru
prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
srečno pot! bon voyage! bonne route!
strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
vodna pot voie navigable (ali fluviale)
vozna pot chemin carrossable
vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
zračna pot route aérienne
življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni