Franja

supreme [sju:prí:m]

1. pridevnik (supremely prislov)
najvišji, vrhovni, glavni, največji; zadnji, poslednji, smrtni; neomejen, skrajen; (o kakovosti) prvovrsten, odličen, dovršen, izvrsten; (čas) odločilen, kritičen

supreme authority najvišja oblast
supreme baseness skrajna nizkotnost, podlost
supreme courage največji pogum
Supreme Being religija Bog
Supreme Court Vrhovno zvezno sodišče (v ZDA)
Supreme Court of Judicature Vrhovno sodišče za Anglijo in Valizijo
the supreme command vojska vrhovno poveljstvo
supreme end najvišje dobro
supreme hour poslednja (smrtna) ura
supreme master of painting dovršèn slikar
the Supreme Pontiff papež
supreme sacrifice najvišja žrtev, žrtvovanje življenja
Supreme Soviet Vrhovni sovjet
to reign supreme neomejeno vladati

2. samostalnik
kdor je najvišji
figurativno vrhunec, višek

the supreme of folly višek norosti

sûr, e [sür] adjectif varen, nenevaren; gotov; zanesljiv; adverbe, familier gotovo

bien sûr! seveda! kajpak!
ami masculin sûr zanesljiv, zvest prijatelj
à coup sûr, pour sûr (čisto) gotovo, nedvomno
moyen masculin sûr zanesljivo sredstvo
cela n'a encore rien de sûr to še ni nič gotovega
en lieu sûr na varnem mestu, kraju
c'est plus sûr to je bolj varno, bolj pametno
le plus sûr est de ne compter que sur soi najpametneje, najbolje je računati samo nase
être sûr de quelque chose za gotovo vedeti kaj
j'en suis sûr to vem za gotovo
ce quartier n'est pas sûr la nuit ta četrt ponoči ni varna
être sûr du succès biti gotov uspeha
être sûr de quelqu'un imeti zaupanje v koga, biti gotov njegove zvestobe
être sûr de son fait dobro vedeti, kaj delamo, rečemo
(familier) j'en suis sûr et certain to dobro, za gotovo vem
mettre de l'argent en lieu sûr spraviti denar na varno
tenir pour sûr imeti za nedvomno, za zanesljivo, resnično

sure¹ [šúə] pridevnik
gotov, zanesljiv, siguren; varen, nenevaren; nedvomen, nezmoten, nezmotljiv, nesporen; stalen; prepričan (of o, that da)

for sure gotovo, sigurno, nedvomno, vsekakor
a sure draw skrivališče, v katerem je zanesljivo lisica
a sure shot zanesljiv strelec
a sure proof nesporen, zanesljiv dokaz
a sure faith trdna vera
sure thing ameriško, sleng gotova, zanesljiva stvar
sure (thing)! ameriško, sleng gotovo! sigurno! vsekakor! zanesljivo!
slow and sure počasen, ali siguren
I am sure gotovo, zares
I am sure of his honesty prepričan sem o njegovem poštenju
I am sure I don't know zares ne vem
I'm sure I didn't mean to hurt you zares (prav gotovo) vas nisem hotel žaliti
well, I'm sure! (vzklik presenečenja)
well, to be sure! no, kakšno presenečenje!
are you sure? ali res?
be sure! ne pozabi!
be sure to (ali and) shut the window ne pozabi zapreti okno!
to be sure pogovorno gotovo, brez dvoma, seveda
he is sure to come gotovo (zanesljivo) bo prišel
it is sure to turn out well gotovo se bo dobro končalo
I feel sure of success gotov, prepričan sem o uspehu
to make sure of (of s.th.) prepričati se (of o), biti prepričan (that da); zagotoviti si (kaj)

surtido sortiran

tienda bien surtida dobro opremljena prodajalna
surtido m sortiment, izbira; sortiranje; zaloga; mrzel mešan narezek
gran (escaso) surtido (trg) bogata (majhna) izbira
tener en surtido imeti v zalogi

Sūtrium -iī, n Sútrij, mesto v južni Etruriji (zdaj Sutri): L., Vell.; preg.: quasi eant Sutrium Pl. ali Sutrium quasi eant Fest. = dobro pripravljen lotiti (lotevati) se česa (kakor so se Rimljani lotili obleganja mesta Sutrij). — Od tod adj.

1. Sūtrīnus 3 sútrijski, sutrínski: ager L., colonia (= Sutrium) Plin.; subst. Sūtrīnī -ōrum, m Sútrijci, Sutrín(c)i, preb. Sutrija: L., Tert.

2. Sūtrius 3 sútrijski: tecta Sil.

svȁkī -ā -ō vsak: svaki da pokupi svoje stvari, pa da idemo; ovaj podmukli tip spreman je na -u gadost; ljudi od -e ruke različni ljudje; -a ti čast vsa čast ti; -o dobro vse dobro ti želim; -o malo = o toliko vsake toliko, zdaj pa zdaj

svȁt m, mn. svȁtovi
1. svat, kdor je povabljen na svatbo
2. ženinov drug
3. stari svat starešina na svatovščini; debeli svat svat, ki skrbi za dobro voljo na svatovščini; čudan svat čuden patron; stari svat druga priča na svatovščini; prva priča se imenuje kum; svatovi svatovski sprevod, svatovščina; kita i svatovi imenitni svatje; biti pozvan u svatove biti povabljen na svatovščino; ići u svatove, biti u svatovima

svét¹ mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
ves svet todo el mundo, el mundo entero
na svetu en el mundo
širni svet el mundo
poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
takó je na svetu así es (ali va) el mundo
to je narobe svet esto es el mundo al revés
do konca sveta hasta el fin de mundo
tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
dobro poznati svet tener (mucho) mundo
odreči se svetu dejar el mundo
obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
spraviti, prinesti na svet dar a luz
spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo

Sveto pismo srednji spol die Heilige Schrift, die Bibel
Sveto pismo za otroke Kinderbibel
… Svetega pisma Bibel-
(izdaja die Bibelausgabe, izrek iz der Bibelspruch, prevod die Bibelübersetzung)
Raziskovalci Svetega pisma religija Bibelforscher množina
dobro podkovan v Svetem pismu bibelfest

svet|ovati (-ujem) komu (jemanden) beraten
svetovati komu kaj (jemandem) einen Rat geben, (jemandem etwas) raten/anraten, (jemandem) einen Ratschlag erteilen/geben
dobro/slabo svetovati ein guter/ schlechter Ratgeber sein

svetováti (-újem) imperf. consigliare, suggerire; dare, fornire consigli:
dobro, slabo svetovati consigliare bene, male
natakar je svetoval, naj naroči ribe il cameriere suggerì, consigliò di ordinare il pesce
PREGOVORI:
komur ni svetovati, temu ni pomagati chi non vuol esser consigliato, non può essere aiutato

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

swear^*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
neprehodni glagol
priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

sworn enemies zakleti sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
to swear friendship priseči prijateljslvo
I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
to swear it s prisego to potrditi
to swear an oath priseči
to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

sweet¹ [swi:t]

1. pridevnik (sweetly prislov)
sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
pogovorno gladek, miren, brez truda

at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
a sweet one sleng krepak udarec
sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
a sweet tooth figurativno sladkosnednost
a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
my sweet one! moj ljubi!
to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
to be sweet with dišati po
this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
to have a sweet taste imeti sladek okus
to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom

2. prislov

to smell sweet blago dišati
to taste sweet imeti sladek okus

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

še [è]

1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch

2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf

4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht

8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

škodljiv (-a, -o) schädlich, nachteilig (für); schädigend, -feindlich (družbeno sozialschädlich, gesellschaftsfeindlich, poslovno geschäftsschädigend, za linijo figurenfeindlich, za kožo hautschädigend, za okolje umweltschädlich, za stranko parteischädigend, za zdravje gesundheitsschädigend, gesundheitsschädlich, za živce nervenschädigend, za okolje umweltfeindlich, za dobro ime rufschädigend), Schad- (žuželka das Schadinsekt)
škodljive posledice medicina Schäden množina, der Schaden
(cepljenja Impfschaden)
biti škodljiv za (etwas) schädigen
škodljivo delovati/učinkovati schädigend wirken
škodljivo učinkovanje die Schadwirkung

šofírati conduire (une voiture, une automobile)

dobro šofira il (ali elle) conduit bien