Franja

epulor -ārī -ātus sum (epulum) jesti, obedovati, gostiti se, pirovati: Vell., Suet. idr., epulantur milites, consules Ci., more Persarum luxuriosius epulari N., paulisper epulatus convivio egreditur Cu., senatorum ius publice epulandi Suet.; pesn. z abl. (prim. vescor): caesis gens est epulata iuvencis V., dapibus epulamur opimis V. bogato, razkošno obedujmo; tudi trans: Plin., filium patriis epulandum ponere mensis V. pri obedu postaviti na mizo sina za kosilo, filium epulandum Harpago tradere Iust. jesti dati. — Act. obl. epulor -ārī koga hraniti, komu jesti da(ja)ti.

erbitten^* prositi za; (erlangen) izprositi si; sich erbitten lassen dati se preprositi

ériger [eriže] verbe transitif postaviti; ustanoviti; figuré povzdigniti (en v)

ériger un monument, une statue postaviti spomenik, kip
ériger un tribunal, une commission ustanoviti sodišče, komisijo
s'ériger (figuré) postaviti se, proglasiti se, dati si vlogo (en juge (za) sodnika)

erkennen^* spoznati; prepoznati, razpoznati; figurativ spregledati; (unterscheiden, sehen) identificirati, razpoznati, Gerüche: zaznati, zaznavati; Recht erkennen auf razsoditi; ein Gutschreiben: knjižiti v dobro; etwas zu erkennen geben dati čutiti; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto, izkazati se kot

Ersatz, der, nadomestek, nadomestilo; Ersatz leisten dati nadomestilo; der Aufwendungen: povračilo; (Schadenersatz) odškodnina, von Schaden: povračilo škode; Sport , Heerwesen, Militär zamenjava, rezerva; als Ersatz für namesto; zum Ersatz verpflichtet dolžan povrniti škodo

esame m

1. pregled, preiskava:
prendere in esame una proposta pretresti predlog
sottoporre a esame dati v pretres
esame del sangue preiskava krvi
esame dei testi umani pravo zasliševanje prič
esame di coscienza relig. izpraševanje vesti

2. izpit:
esame scritto, orale pisni, ustni izpit
esame di ammissione sprejemni izpit
esame di maturità matura
esame di laurea diplomski izpit
sostenere gli esame delati izpite
passare l'esame izpit opraviti
esame di guida vozniški izpit

escompte [ɛskɔ̃t] masculin odbitek, diskont, skonto, rabat, popust

accorder un escompte sur les prix dati, priznati popust pri cenah
faire l'escompte skontirati, odtegniti (de quelque chose od česa)

escupir (iz)pljuniti, popljuvati, bljuvati, izvreči

escupir la bilis dati duška jezi
escupir doblones bahati se z bogastvom
escupir al (en el) suelo pljuvati na tla
escupir al cielo (fig) nesmiselno ravnati
escupir por el colmillo bahati se

espalda ženski spol rama; hrbet

a la espalda (od) zadaj
acometer por la espalda od zadaj napasti
dar la(s) espalda(s) hrbet obrniti; v beg planiti
dar de espaldas na hrbet pasti
echar una cosa sobre las espaldas de alg. komu kaj naprtiti
echarse a las espaldas a/c nekaj na stran dati, namenoma pozabiti
echarse sobre espaldas a/c nase vzeti
hacer espaldas a alg. komu hrbet kriti
medirle a uno las espaldas pretepsti koga
tener guardadas las espaldas biti na varnem
a (las) espaldas de alg. komu za hrbtom

essai [ɛsɛ] masculin poskus, poskušnja; preskus; preiskava; trud (de za); esej

à titre d'essai za poskušnjo, poskusno
essai d'arbitrage poskus poravnave
essai de charge poskus obremenitve
essai à l'improviste, sur éprouvettes naključni poskus
essai d'établir un record poskus postavitve rekorda
essai des matériaux preskus materiala
essai nucléaire jedrski poskus
essai sur route (automobilisme) poskusna vožnja
essai des vins pokušnja vin
balle féminin d'essai poskusni strel
ballon masculin d'essai poskusni balon
coup masculin d'essai prvi poskus, začetek
course féminin d'essai poskusna vožnja
station féminin, temps masculin d'essai poskusna postaja, doba
tube masculin à essai reagenčno steklo
vol masculin d'essai poskusni polet
faire un essai napraviti poskus (de z)
faire ses premiers essais napraviti svoje prve korake
lancer un ballon d'essai spustiti poskusni balon (tudi figuré)
se livrer à des essais delati poskuse
mettre à l'essai dati na preskušnjo
prendre un employé à l'essai vzeti uslužbenca na poskušnjo (brezobvezno)

essor [ɛsɔr] masculin vzlet (ptice); figuré polet, elan, vzpon; razmah, razvoj, razcvit; napredek

donner un essor à quelque chose dati čemu polet, razmah
être en plein essor biti v polnem razmahu, razcvitu
laisser l'essor à son imagination dati prosto pot svoji domišljiji
prendre l'essor, son essor vzleteti; razvijati se
prendre un grand essor močno se razmahniti

estampa ženski spol odtis, tisk; bakrorez; sled noge; kalup, vzorec; kov, videz, podoba

de buena estampa lep
dar a la estampa dati v tisk
recortar estampas izrezati slike

estampille [-pij] féminin žig; pečat

marquer quelque chose de son estampille (figuré) dati čemu svoj pečat

estudio moški spol učenje, študij; študija, razprava; učni zavod; študijska soba; predavalnica; pisarna (notarja); studio, ateljé; marljivost, vnema

hacer estudio de a/c neki stvari se posebno posvetiti
estar a estudio de a/c prizadevati si za kaj
con estudio nalašč, namenoma
estudios pl znanje; študije
escuela de altos estudios mercantiles trgovska visoka šola
dar estudios (a) dati koga študirat
tener estudios biti izobražen

être¹ [ɛtr] masculin bitje; bivanje; bistvo; vieilli položaj v družbi; oseba, človeško bitje

les êtres vivants živa bitja
mon être jaz
(péjoratif) qui est cet être-là? kdo je ta tip?
désirer quelque chose de tout son être želeti si kaj iz vsega (svojega) srca
donner l'être à quelqu'un dati rojstvo, življenje komu

exceder prestopiti, presegati

exceder el peso preseči težo
exceder a toda ponderación ne se dati popisati
excederse predaleč iti
no excederse de lo corriente ne se dvigniti nad povprečje
excederse a sí mismo samega sebe prekositi

execution [eksikjú:šən] samostalnik
izvršitev, izvedba; predvajanje; izvršitev obsodbe, usmrtitev; rubežen; razdiralen učinek

to carry into execution, to put in execution izvajati, izvršiti
to do execution učinkovati, kvarno vplivati
to take out an execution against s.o. dati komu zarubiti
to do great execution to s.o. povzročiti komu veliko škodo
to make good execution opustošiti, razdejati

expedītiō -ōnis, f (expedīre)

1. ret. razvijanje, razpravljanje, obravnavanje: multarum rerum Corn.; ret. odprava, odstranitev: Corn. (IV, 29).

2. arhit. naprava, priprava, oprava: ea autem ductio … hanc habebit expeditionem Vitr., rusticorum (aedificiorum) expeditiones Vitr.

3. voj. vojni pohod, vojna odprava, vojna, vojska: Vell., Suet., Eutr., expeditio hiberna S. fr., L., nocturna Hirt., expeditionis eius comites L., expeditio Persica Cu., adsuetus expeditionibus miles T.; z glag.: in expeditionem exercitum educere Ci., tripertito milites equitesque in expeditionem misit C., in expeditionem evocare S. povelje za odhod dati, consul in expeditionem proficiscens S., praedatum atque in expeditiones ire L., expeditionem parare in Arachosios Cu. pripravljati se na vojno; pren. izlet čebel: (apes) noctu deprehensae in expeditione excubant supinae Plin.

expellō -ere -pulī -pulsum

1. izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), iztiriti, spoditi, prepoditi, izpodriniti: tyrannum Ci., Collatinum innocentem suspicione cognationis expulerunt Ci., Tarquinio expulso Ci., expulsa filia Ci. zavržena, expellere tendunt nunc hi, nunc illi V., nos expulit ille H., expellere aliquem manu O., matrem, uxorem Iust. Od kod? z abl.: regem regno Ci., C., Catilinam urbe Ci., me domo mea per vim expulistis Ci., illum vitā exp. Ci. usmrtiti dati, bonis (iz svoje imovine) expulsi Ci., fortunis omnibus expulsos esse socios Ci., ipsi potestate expulsi N. iz svoje oblasti izpodrinjeni, expellere hostes finibus, Romanos castris, humiliores possessionibus, aliquem tectis, Italiā C., aliquem agris C., S., aliquem domo, regno fortunisque, aliquem Africā S., pecus portā Esquilinā (skozi … vrata) L., stabulis vaccas Tib., monte iuvencos O., aliquem aethere toto O., collegam armis foro Suet.; s praep.: Hannibalem ex Italiā, cives a (ex) patria, aliquem e patrimonio, tribunos plebis e rostris Ci., aliquem de fundo, de praedio, ex oppido, ex silvis C., ex portu insulaque expelli inopiā C., expellere Lacedaemonios ex arce N., praesidium ex arce Eutr.; z adv.: unde pater et avus meus expulere Syphacem S. Kam? (redko): expellere aliquem in provinciam C. (brahilogija =) pregnati in prisiliti, da se umakne v provinco, expellere fucos in opera Plin., pecus ad pastum stabulis Macr.; occ. pregnati: aliquem patriā Ci., finibus patriis V., eum Athenis N., conlegam ex urbe Ci. Od tod subst. pt. pf. expulsī -ōrum, m pregnanci: Ci.

2.
a) kaj pognati (poganjati), pahniti iz česa, izpahniti (izpahovati), izbiti, izriniti (izrivati): sagittam (sc. ex corpore) O., genis oculos O. iz lic iztrgati, se in auras O. riniti na svet = roditi se, (Iuppiter Phaëthontem) pariterque animāque rotisque expulit O. je … pahnil z voza in ubil, segetem ex radicibus expellunt venti V. izrujejo s koreninami; pren.: naturam expellas furcā, tamen usque recurret H., expellere animam O. izdihniti.
b) (iz morja) na suho vreči, metati: navis illa expulsa fluctu Ci., classis in litus expulsa Ci., naufragio expulsus Ci. poet., ruptis undis expelli O., expellere magnas phocas O., corpora, navigia in ripam Cu., margarita, … prout expulsa sint, colligi T.; pren.: socer fluctibus rei publicae expulsus Ci.
c) (ladjo) odriniti (odrivati) od obale (brega, kraja): ab litore naves in altum L., ratem Cu.
č) spustiti (spuščati), (s)prožiti: sagittam arcu O., expulsuri tela nervos retro tendimus Q.

3. pren.
a) kaj pregnati, odpraviti, odstraniti, (od)vzeti, znebiti (otresti) se česa: expellere corde desidiam Pl., dolis me illo expuli periculo Pl. sem se rešil one nevarnosti, expellere omnem dubitationem C., beneficiorum memoriam C. dobrote iz spomina izbrisati, cuncta ex animo dictis Lucr., somnum V., somnos, quietem, spem O., (h)elleboro morbum bilemque H., tussim pectore Cat., curas pectore Lucan., famem T., neque tamen praeceps vitam expulit T. in si ni prenagljeno vzel življenja, tertia (sententia) expulsa (est) Plin. iun. se je zavrglo.
b) spraviti koga ob kaj, v pass. izgubiti kaj: utraque re expelli Auct. b. Afr.

Opomba: Nenavaden inf. pf. act.: expulsisse Dig.

experior -īrī -pertus sum (prim. perīculum, perītus)

1. izkusiti (izkušati), poskusiti (poskušati), preskusiti (preskušati);
a) abs.: cum experiundi potestas non est Ci., experiendum est in ipsa amicitia Ci.
b) trans.: Pl., Ter. idr., amicos, taciturnitatem nostram, belli fortunam, vim veneni in servo, in eiusmodi rebus opes suas Ci., in periclitandis experiendisque pueris Ci., experiri fidem, fortunam, misericordiam S., carmina, procos V., imperium L., aëra pennis H. v zrak se vzdigniti, po zraku leteti, bracchia per lusus O., magna fides avium: experiamur aves! O., grammaticos quaestione experiri Suet., aliquid experiundum accipere ali dare Icti. kaj na ogled prejeti, na ogled dati (poslati); refl.: experiri se in foro Q., variis se studiorum generibus Plin. iun.; medic. kaj poskusiti (poskušati), uporabiti (uporabljati): post febrem experiri balneum et vinum, ubi aliquid non respondet, experiri aliud atque aliud, neque in omni aetate neque in omni vitio id experiendum est Cels. — Skladi: z odvisnim vprašanjem: Enn., Pl., Cels., Val. Fl., in hoc natura, quid efficere possit, videtur experta N., experiri voluit, ut (kako) sine armis propinquum ad officium reduceret N.; z inf.: sanos sensus avertere experiar V.

2. occ.
a) voj. (v boju) s kom izkusiti (izkušati) se, kosati se, meriti se: experiri Romanos N., si iterum experiri velint, sese paratum esse decertare C., Turnum experiatur in armis V., vis ergo inter nos quid possit uterque experiamur V., ipsi duces comminus experti Fl.
b) jur. pravdati se, sodno postopati, tožiti: Icti., experiri cum aliquo Ci., iudicio gravi experiri nolebat Ci., quis non summo iure experietur? Ci., ad constitutum experiundi iuris gratiā venerunt Ci., a me diem petivit; ego experiri non potui Ci., si quid in controversiam veniret, aut intra parietes aut summo iure experiretur Ci., si quod … ius … se habere … existimaret, experiretur L., experiri iudicium populi Romani L. rimskemu narodu dati presoditi, quod quisque vult, legibus experiri licet N.

3. pren. lotiti (poprijeti) se česa, (drzno) poskusiti, (pre)drzniti si, upati si: experiri id nolunt, quod se adsequi posse diffidunt Ci., par est omnes omnia experiri Ci., omnia de pace (glede miru) experiri C., experiri extremum auxilium C. poskusiti zadnji pripomoček, extrema S. ali ultima L., Cels. vse, kar je le mogoče, poskusiti, sua propria mala bonaque L., praesentem fortunam Q.; ret.: experiri libertatem S., ali spem L. vdati se (z dat.); z inf.: experiri beneficium ei reddere Ter., quae sunt tradita, experiar dicere Q.; s finalnim stavkom: nunc si vel periculose experiundum est, experiar certe, ut hinc avolem Ci. ep.

4. met. izkusiti (izkušati) = izvedeti, spozna(va)ti: de me experior Ci. na sebi spoznavam, id experti scire debemus Ci. po tej izkušnji, experto credite V. meni, ki sem to sam izkusil, ut frequenter experti sumus Q. — Skladi: z acc.: istius perfidiam Ci., vires Ci., Cu., vim et gratiam S., expertus fidelem Iuppiter in Ganymede H., experiri animum alicuius, fidem Cu.; z dvojnim acc.: Suet., me fortem inimicum expertus est N., experiri terram vomeris patientem V., illos graves, superbos in rebus secundis L., deos constanter inimicos O.; z ACI: Pl., Q., experti sumus Siciliam nobis pro aerario fuisse Ci., genus tegumenti erant experti nullo telo transici posse C., iam antea expertus sum parum fidei miseris esse S.; s samim inf.: expertus sum prodesse Q., z odvisnim vprašanjem: Val. Max., Plin. iun., quo consilio redierim, estis experti Ci., quid sentiant, experti sumus Ci., experiri voluit, verum falsumne esset relatum N., experiri libet, quantum audeatis L.; occ.: kaj neugodnega, neprijetnega izkusiti (izkušati), prebiti, pretrpeti, prenašati: Suet., Icti., ego expertus accusandi molestiam Ci., magnos esse experiundos labores Ci., aestate labores experiuntur V., nondum alteram fortunam expertus L. — Glagol pogosto, poseb. v pt. pf. v pass. pomenu: expertum hoc est Ca., multa inventa expertaque in hoc sunt bona Acc. fr., nimium saepe expertum habemus Plancus in Ci. ep., libertatis dulcedine nondum expertā L. — Act. soobl. (fut. II.) experiero: Varr. — Od tod

I. adj. pt. pr. experiēns -entis „vsakovrstne stvari poskušajoč“, torej

1. podjeten, delaven, prizadeven: prompti hominis et experientis Ci., experientissimus ac diligentissimus arator Ci., vir acer experiensque L., experiens ingenium O., in bellicis rebus experientissimus Vulg.

2. vztrajen: Ulixes O.; z gen. (v čem, pri čem): experiens laborum O.

3. izkušen, izvéden, vešč česa: experientior … discessit Aug., iste (in) hac arte experientior fuit Isid.; z gen.: rei militaris experientissimi duces Arn. Adv. experienter: Boet. —

II. Adj. pt. pf. expertus 3,

1. act. tisti, ki je kaj (po)skusil, izkušen = izvéden: omnia dico expertus in nobis Ci., expertis credere O.; z gen. (v čem): experti belli iuvenes V., miles … expertus belli T., femina experta fecunditatis T., expertus sagittae Sil.; z abl. (v čem): expertus tribuniciis certaminibus L., expertus bellis animus T.

2. pass. izkušen = preskušen, izkazan, dokazan: Pr., Vell., Suet., Iust., expertus exercitus L., per omnia expertus L., vir acer et expertae virtutis L., venena et artes feliciter expertas verteret in Agrippinam T.