Franja

spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.

sramnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ szeméremcsont
Medenično dno so mišice, ki potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj. ▸ A medencefenéket a szeméremcsonttól a farkcsont felé húzódó izmok alkotják.
Sopomenke: dimeljnica, sramna kost

2. veterina (spolovilo) približek prevedka ▸ nemi szervNekaj dni pred abortusom otečeta vime in sramnica, pojavi pa se tudi vaginalni izcedek. ▸ Abortusz előtt néhány nappal megduzzadnak az emlők és a nemi szerv, és vaginális váladék is jelentkezik.

srce pade komu v hlače frazem
(prestrašiti se) ▸ inába száll a bátorsága, nadrágjában van a szíve [elhagyja a bátorsága]
Pet dni pred poroko pa je bodočemu ženinu srce padlo v hlače. ▸ Az eküvő előtt öt nappal a vőlegénynek már az inába szállt a bátorsága.

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

sredíca (kruha) soft inside of bread or cake, crumb

pojedel je sredíco, skorjo pa pustil he ate the soft part but left the crust
reaktorska sredíca (reactor) core

sredína (-e) f

1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srednješolec samostalnik
(učenec srednje šole) ▸ középiskolásJutri se izteče rok, do katerega lahko bodoči srednješolci prenesejo prijave za vpis v srednjo šolo. ▸ Holnap jár le a határidő, ameddig a leendő középiskolások átvihetik máshová a középiskolai jelentkezési papírjaikat.Pitje alkoholnih pijač med srednješolci je vse bolj razširjeno. ▸ A középiskolások körében egyre nő az alkoholfogyasztás.
Hrana, ki jo srednješolci premalokrat zaužijejo, pa je predvsem zelenjava. ▸ Amit a középiskolások túlságosan ritkán fogyasztanak, azok elsősorban a zöldségek.

srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború.

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

stalticus 3 (tuj. σταλτικός) pritezen, pritegovalen, zoževalen, skrčevalen, zategovalen ali pa daveč, davilen, zagolten: cucurbitae Th. Prisc.; subst. n. pl.: cetera staltica Th. Prisc. drugi pritezni ali davilni pripomočki, druga pritezna ali davilna sredstva.

stand aside neprehodni glagol
stati ob strani, narediti prostor (komu)
figurativno odstopiti od, umakniti se, odreči se (komu v prid)

he might have married Mary, but he stood aside, because his brother loved her lahko bi se bil poročil z Marijo, pa se ji je odrekel, ker jo je imel rad njegov brat

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

stark močan, močen; Holz, Stamm, Schichten: debel; Mathematik, Verb, Deklination usw.: krepek; sozial stark premožen; Adverb precej, močno; spielen: dobro; 20 Mann stark dvajset mož; 200 Seiten stark obsegajoč 200 strani, debel 200 strani; es geht stark auf 10 Uhr kmalu bo 10; das starke Geschlecht močnejši spol; der starke Mann silak, figurativ močna roka; Politik der starken Hand politika močne roke; die starke Seite dobra stran, prednost; ein starker Esser dober/velik jedec; eine starke Meile dobra milja; starker Tabak močan tobak, figurativ huda zadeva; das ist starker Tabak/ein starkes Stück figurativ to pa ni kar tako, ta si pa dosti upa; einen starken Eindruck machen narediti močan vtis; sich stark machen für zavzemati se za

staticē -ēs, f (tuj. στατική) bot. státika, neka rast. z adstringentnim delovanjem, morda mrežica ali pa morska sivka (Statice limonium Linn.): Plin.

statua -ae, f (statuere)

1. kip, soha, figura, skulptura, statua (večinoma kakega človeka, simulacrum pa je poseb. božanski kip): Petr., Sen. ph., Q., Lact. idr., statua aurata L., statuas et imagines … summi homines reliquerunt Ci., ita censeo: … senatui placere Ser. Sulpicio statuam pedestrem aëneam in rostris … statui Ci., alicui statuam equestrem inauratam statuere Ci., statuam alicui ponere Ci., V., Ph. ali constituere N., statuam facere Pl., Enn. fr., Plin., ingenium, … statuā taciturnius exit H., hospes inauratā pallidior statuā Cat.; s subjektnim gen.: urbium statuae H. od mest postavljeni kipi, statua Arvernorum (za Arvernce) Plin.; z objektnim gen.: statuas deorum ponere Ca. ap. Prisc., Stesichori poetae statua Ci., simulacra deorum, statuae veterum hominum Ci., equestres Marcellorum statuae Ci., Caesaris statuam consecrare O.

2. steber: statuae marmoreae Vop.

stehlen (stahl, gestohlen) krasti, ukrasti; sich stehlen irgendwohin: prikrasti se, weg: odplaziti se; die Zeit stehlen krasti čas; er/das kann mir gestohlen bleiben njega/to pa res lahko utrpim

stelephūros -ī, m (tuj. στελεφοῦρος) bot. stelefúr, menda ravenski sladkorni trst (Saccharum Ravennae Linn.) ali pa zajčja noga (Plantago lagopus Linn.): stelephuros sive ortyx sive plantago Plin., aliud rursus spicatarum genus, ex quo est achynops, alopecuros, stelephuros, — quam quidam ortygem vocant, alii plantaginem, de qua plura dicemus inter medicas —, thryallis Plin., proxima ei est et stelephuros, nisi quod illa particulatim floret Plin.