Franja

mōlītrīx -īcis, f (fem. k mōlītor¹) snovalka: Antoniam Claudi filiam, recusantem post Poppaeae mortem nuptias suas, quasi molitricem novarum rerum interemit Suet.

molk [ou̯] moški spol (-a …) das Schweigen; o čem: das Stillschweigen, die Geheimhaltung
radijski molk die Funkstille
minuta molka die Gedenkminute, Schweigeminute, das Totengedenken
zaviti se v molk sich in Schweigen hüllen
zavezanost k molku die Schweigepflicht
biti zavezan k molku der Schweigepflicht unterliegen

molk silencio m ; mutismo m

pretrgati molk romper el silencio
pripraviti koga k molku hacer callar (ali acallar ali reducir al silencio) a alg
vztrajati v molku obstinarse en callar
zaviti se v molk darse en un mutismo impenetrable
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca cerrada no entran moscas

mólk silence; (molčečnost) secrecy

nagrada, plačilo, podkupnina za mólk hush money
prekiniti mólk to break silence
pripraviti koga do mólka to silence someone, to hush someone
prisiliti koga k mólku to silence, to reduce someone to silence
zaviti se v mólk to wrap oneself in silence

mollēscō -ere (incoh. k mollēre)

1. (o)mehčati se, (o)mečiti se: mollescit ebur O., mollescunt colla iuvencis Cat., m. tactu Plin.

2. metaf.
a) posta(ja)ti mlahav, popustiti (popuščati): vir … mollescat in undis O.
b) (o)mehčati se, (u)blažiti (ublaževati) se: artibus pectora mollescunt O., tum genus humanum primum mollescere coepit Lucr.

mollicellus 3 (demin. k mollis) zelo mehek, zelo nežen: manus Cat.

molliculus 3 (demin. k mollis)

1. zelo nežen, prenežen: molliculae escae, ut ipsa est mollicula Pl.

2. metaf. zelo mehkužen, zelo razkošen, nežno ljubkujoč: Plin., Amm., quod (sc. versiculi mei) sunt molliculi Cat., quorum alterum quasi infractum et molliculum Ambr.

mona

A) f severnoital., vulg. pizda:
andare, mandare in mona pren. iti, poslati k vragu

B) m pren. bedak, tepec

monastēriolum -ī, n (demin. k monastērium) samostanček: Hier.

mondain, e [mɔ̃dɛ̃, ɛn] adjectif posveten; svetski, svetovnjaški, svetovljanski; mondén, sukajoč se v najvišji družbi; masculin, féminin mondén človek, mondenka

danseur masculin mondain (nameščen) plesalec, ki v zabaviščih vabi k plesu, k naročanju pijač, k pitju ipd.
police féminin mondaine, Mondaine féminin policija (v civilu) za zatiranje trgovine z mamili

Morbōvia -ae, f (morbus) Morbóvija = „Boleznija“, „dežela bolezni, kuge“, vulg. v zakletvah: abire Morboviam iusserat Suet. k vragu.

mordacchia f

1. nagobčnik

2. jezični precep (mučilna naprava):
mettere la mordacchia pren. natakniti nagobčnik, prisiliti k molku

mōrsa f

1. tehn. primež

2. pren. stisk; objem

3.
morse pl. nazobčani okraski

4. (mordacchia) jezični precep (mučilna naprava):
mettere la morsa a qcn. pren. natakniti nagobčnik, prisiliti koga k molku

morsicō (morsitō) -āre (frequ. k mordēre)

1. venomer gristi, kar naprej gristi: P. F.

2. occ. stiskati ustnice, oči (o poljubljajočih): Ap., oculi morsicantes Ap. mežikajoče, zaljubljeno gledajoče.

morsiuncula -ae, f (demin. k morsus)

1. ugrizek, grizljajček, griz(enje): Ap.

2. occ. ugrizek, grizljajček, griz(enje) poljubljajočega z ustnicami, poljubček, poljubljanje: teneris labellis molles morsiunculae Pl. rahli ugrizki, mehki poljubi.

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

mortāriolum -ī, n (demin. k mortārium) možnarček: Vulg., Hier.

morula -ae, f (demin. k mora) majhen odlog, majhen odlašek: Cypr., Aug.; v pl.: morulae breves longaeque Aug., per transitorias temporum morulas Aug.

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno

mōscillī -ōrum, m (demin. k mōrēs) neznatni, revni, borni običaji: Ca. ap. P. F.