Franja

zlódejev diabólico; del diablo

zlodejeva zalega engendro m del diablo
zlodejevo delo obra f diabólica

zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita

zmés (-í) f composto; mescolanza; impasto; miscela:
plinska, tekoča zmes composto di gas, di liquidi
govorica, ki je zmes narečij una parlata che è mescolanza di vari dialetti
delo je zmes različnih slogov l'opera è un impasto di stili diversi
med. umetna dihalna zmes miscela per respirazione artificiale

zmetanij|a ženski spol (-e …) (hitro/površno narejeno delo) das Gehudel

zmožnost [ó] ženski spol (-i …) die Fähigkeit (za delo Arbeitsfähigkeit, Erwerbsfähigkeit, Leistungsfähigkeit, hoje Gehfähigkeit, spreminjanja Wandlungsfähigkeit, učenja Lernfähigkeit, ukrepanja Handlungsfähigkeit, zapomnjenja Merkfähigkeit, za prestajanje kazni Haftfähigkeit, zaznavanja Wahrnehmungsfähigkeit), das Vermögen (duševna Seelenvermögen, slušna Hörvermögen, spominska Erinnerungsvermögen, gibanja das Bewegungsvermögen, koncentracije Konzentrationsvermögen, orientacije Orientierungsvermögen, za občutja Empfindungsvermögen), die Kraft (dojemanja Fassungskraft)
spoznavna zmožnost das Erkenntnisvermögen, die Erkenntnisfähigkeit
zmožnost uveljavitve das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft
zmožnost predstavljanja die Imagination
zmožnost za letenje das Flugvermögen, die Flugfähigkeit
zmožnosti množina Fähigkeiten množina, das Vermögen, die Kraft, das Leistungsvermögen

značajska komedija stalna zveza
književnost (dramsko delo) ▸ jellemkomédia

zréti (zrèm) perf. knjiž. guardare, fissare; considerare, osservare:
okno zre na dvorišče la finestra guarda, dà sul cortile
kritično zreti na svoje delo considerare con occhio critico la propria opera
potrtost je zrla z njenega obraza dal suo volto traspariva lo scoraggiamento
zreti smrti v obraz guardare in faccia la morte, essere in pericolo mortale
smelo zreti v prihodnost guardare con occhio intrepido al futuro

zropotáti (-ám) perf. sferragliare, passare sferragliando; crollare, cadere, precipitare rumorosamente:
pren. vse bo zropotalo na kup tutto crollerà, cadrà in rovina
zdaj pa na delo, je zropotal e adesso al lavoro, tuonò

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

zusätzlich dodaten; zusätzliche Arbeit dopolnilno delo

zvalíti (-ím)

A) perf. ➞ valiti

1. rotolare:
zvaliti sode v klet rotolare le botti nella cantina

2. pren. (vsiliti komu kaj neprijetnega) addossare, accollare; scaricare:
zvaliti delo drugemu accollare il lavoro a un altro
zvaliti krivdo na prijatelja scaricare la colpa sull'amico

B) zvalíti se (-ím se) perf. refl.

1. rotolare, rotolarsi:
pren. težek kamen se mu je zvalil s srca si è levato un macigno dallo stomaco, si è tolto una spina dal cuore

2. riversarsi (in massa)

zvézek copybook, notebook, exercise book

črtan zvézek ruled exercise book; (knjiga) volume, tome, number, part, fascicle
delo v 4 zvézkih a work in four volumes
izdaja v zvézkih publication in parts (ali in fascicles)
izdano v zvézkih issued (ali coming out) in parts
izhajati v zvézkih to appear (ali to come out) in parts
knjiga (roman) v treh zvézkih a three-volume book (novel)

zvézek (-zka) m

1. šol. quaderno:
črtani, karirasti zvezek quaderno a righe, a quadretti
fizikalni, matematični zvezek quaderno di fisica, di matematica

2. tomo, volume:
pet zvezkov slovarja i cinque tomi del dizionario
delo v treh zvezkih opera in tre volumi

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žéjen thirsty; (figurativno) thirsting (for, after), desirous (of something)

biti žéjen to be (ali to feel) thirsty
delo, ki napravi koga žéjnega thirsty work

žensk|i [é] (-a, -o) weiblich; (feminin) fraulich; Frauen- (samostan das Frauenkloster, svet die Frauenwelt, zbor der Frauenchor, bolezen die Frauenkrankheit, kaznilnica das Frauengefängnis, organizacija der Frauenverband, revija die Frauenzeitschrift, volilna pravica das Frauenstimmrecht, mleko die Frauenmilch, delo die Frauenarbeit, gibanje die Frauenbewegung, vprašanje die Frauenfrage, združenje der Frauenverband); Damen- (krojač der Damenschneider, obisk der Damenbesuch, oblačila die Damenbekleidung, družba die Damengesellschaft, konfekcija die Damenkonfektion, vrsta šport die Damenmannschaft, kolo das Damenfahrrad, stranišče die Damentoilette)

žénski female; woman's, women's; feminine; womanly, womanish

žénsko društvo women's club (ali association), VB Women's Institute
žénska kaprica feminine caprice
žénsko ročno delo needlework
žénski samostan convent, nunnery
žénski spol female sex, gentle sex, gramatika feminine gender
žénska vlada (figurativno) women's rule, gynarchy, (arhaično) regiment of women, (humoristično) petticoat government
žénska zvijača woman's trick
žénska narava feminine nature

žénski de femme, féminin

ženska bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) particulière à la femme
žensko delo travail moški spol féminin (ali de femme, des femmes)
žensko gibanje mouvement moški spol féministe, féminisme moški spol
ženska kaprica caprice moški spol de femme
ženska obleka vêtement moški spol de femme, robe ženski spol
žensko opravljanje (čenče) familiarno commérages moški spol množine
ženski samostan couvent moški spol de femmes
ženski spol sexe moški spol féminin, gramatikalno (genre moški spol) féminin moški spol
ženski šport sport féminin
ženska volilna pravica droit moški spol de vote pour la femme
ženska zvijača ruse ženski spol de femme

žénski femenino (tudi gram) ; mujeril

ženska bolezen enfermedad f de la mujer
žensko delo trabajo m femenino, obra f femenina
žensko gibanje movimiento m feminista, feminismo m
ženska kaprica capricho m de mujer
ženski čevlji zapatos m pl de señora
ženska obleka vestido m
ženski oddelek (železniški) reservado m de señoras
žensko opravljanje (čenče) fam comadreo m, cotorreo m
ženski samostan convento m de monjas
ženske pravice derechos m pl de la mujer
ženski spol sexo m femenino, gram (género m) femenino
ženski šport deporte m femenino
ženska volilna pravica sufragio m femenino, (derecho m al) voto m de la mujer
ženska zvijača astucia f femenina
po žensko jezditi cabalgas (ali montar) a mujeriegas