Franja

Zadetki iskanja

  • trójček triplé moški spol

    trojčki triplé(e)s moški spol, (ženski spol), množina
  • trójka (-e) f

    1. pog. (numero) tre:
    na tej progi vozi trojka questa linea è servita dal (tram, autobus) n. 3
    žarg., med. izpuliti trojko (podočnik) cavare un canino

    2. šol. buono (7)

    3. terzetto, trio

    4. (ruske sani, kočija) troika

    5. igre terna

    6. alp. scalata, ascesa di III grado

    7. igre tre (nelle licitazioni coi tarocchi)

    8. šport. (pri umetnostenem drsanju) tre giri
  • trošíti (-im) imperf. consumare, spendere; impiegare (tudi ekst.):
    vozilo malo troši la macchina consuma poco
    na veliko trošiti spendere e spandere
    trošiti malo spendicchiare
  • trpínčiti (-im) imperf.

    1. maltrattare, angariare, vessare; torturare, seviziare:
    trpinčiti živce poslušalcev mettere a dura prova i nervi degli ascoltatori

    2. ekst. tormentare, assillare:
    trpinčijo ga dvomi è tormentato dal dubbio
  • trzáj (-a) m

    1. sussulto; tic:
    trzaji umirajočega i sussulti del moribondo
    trzaji in krči tic e crampi

    2. scatto; strattone;
    trzaj orožja rinculo
  • trzávica (-e) f

    1. sussulto; tic

    2. pren. convulsione:
    v domači mir segajo trzavice sveta la pace domestica è turbata dalle convulsioni del mondo esterno
  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • túkaj ici

    tukaj smo! nous voici (ali voilà)!; (na pismih) en ville, E. V.
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • túkajšnji (-a -e) adj. di qui, del luogo, locale, nostrano:
    doma je iz tukajšnjih krajev è oriundo del luogo
    tukajšnje specialitete le specialità locali, nostrane
  • tvój -a, -e your, arhaično thy; (zaimek) yours, arhaično thine

    tvój, -a, -e prijatelj your friend
    neki tvój, -a, -e prijatelj a friend of yours
    tisti tvój, -a, -e klobuk that hat of yours
    moj in tvój, -a, -e brat my brother and yours
    to je tvoje this is yours
    tvój, -a, -e vdani, vedno tvój, -a, -e ever yours
    tvój, -a, -e vdani X. (v pismih) yours sincerely, X.
    naj bo po tvojem have it your own way
    po tvojem to ni tako according to you (ali to your idea) it isn't so
    ti in tvoji you and yours
    kar je moje, je tvoje what's mine is yours
  • tvój, -a -e (pridevniško) ton, ta ; (samostalniško) le tien, la tienne

    tvoj prijatelj in moj ton ami et le mien
    eden od tvojih prijateljev un de tes amis
    tvoj(c)i les tiens, ta famille
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • tvóriti (-im)

    A) imperf.

    1. formare, creare:
    tvoriti glasove formare suoni
    tvoriti besede formare parole
    mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

    2. formare; rappresentare, costituire:
    to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

    3. (sestavljati) costituire:
    komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

    B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
    na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza
  • tvorívo (-a) n

    1. materiale:
    bombaž, volna in druga tvoriva il cotone, la lana e altri materiali

    2. les. legname (semilavorato)

    3. fot. materiale fotografico
  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
  • učênec (-nca) | -nka (-e) m, f

    1. scolaro (-a), alunno (-a):
    učenci osnovne šole gli scolari delle elementari
    učenci VIII. razreda so šli na izlet la scolaresca dell'VIII classe è andata in gita

    2. allievo (-a); discepolo (-a); apprendista:
    Leonardo je bil Verrocchiev učenec Leonardo fu allievo del Verrocchio

    3. pren. discepolo (-a), seguace:
    Kantov učenec seguace di Kant
    knjiž. Eskulapov učenec discepolo di Esculapio, medico
    rel. Kristusovi učenci gli Apostoli
  • učítelj (-a) | -ica (-e) m, f maestro (-a), insegnante; pedagogo (-a), docente, professore (-essa); pren. guida:
    plesni učitelj maestro di ballo
    učitelj govorništva retore
    univerzitetni učitelj docente (universitario)
    pren. učitelj ljudstva guida e maestro del popolo
    šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar voglia di lavorar, saltami addosso
    zgodovina je učiteljica življenja la storia è maestra di vita; historia vitae magistra
    domači učitelj precettore, istitutore
    cerkveni učitelji Dottori della Chiesa
  • učlovéčen (-a -o) adj. rel. incarnato, umanato:
    Jezus je učlovečeni sin božji Gesù è il Figlio di Dio incarnato