Franja

Cremōna -ae, f Kremona (še zdaj Cremona), mesto v Transpadanski Galiji ob severnem Padovem bregu: C., L., V., T. idr. Od tod adj. Cremōnēnsis -e kremonski, iz Kremone, v Kremoni: coloni L., proelium T.; kot subst. Cremōnēnsēs -ium, m Kremonci, preb. Kremone: T.

crepidātus 3 (crepida) v sandale (opanke) obut, sandale (opanke) noseč, v sandalah (opankah): Suet., crepidatus veste servili navem conscendit Ci., fabula Don. grško-rimska tragedija.

crepitulum (crepidulum, crepiculum) -ī, n (crepāre) šumeč nakit v laseh: Tert., crepitulum ornamentum capitis, id enim in capitis motu crepitum facit P. F.

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

cretonne [krətɔn] féminin kreton, bombaževa tkanina v platneni vezavi

crevasse [krəvas] féminin razpoka, razpoklina; razpoka v ledeniku

avoir des crevasses aux mains imeti razpokane roke
il est tombé dans une crevasse padel je v (ledeniško) razpoko

cribbing [kríbiŋ] samostalnik ➞ crib-biting
opaž v rovu

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

criminalista moški spol kriminalist; veščak v kazenskem pravu

criminaliste [-nalist] masculin kriminalist, strokovnjak v kazenskem pravu

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

crīniō -īre (crīnis) z lasmi pokri(va)ti; le pren. med. (o drevesnem listju) v listje ode(va)ti se, olistiti se, listeti: frondibus annuis crinitur arbos, frondenti crinitur cassis olivā Stat.

criollo moški spol Kreolec; ameriški črnec; kreolski; v Ameriki rojen (črnec)

crise [kriz] féminin kriza; odločilni trenutek, odločilno stanje, (odločilni) preokret; hudo, nevarno stanje, težaven položaj; figuré stiska, nevarnost; zaplet; médecine vrhunec ali odločilni preokret v razvoju bolezni; familier nenadno navdušenje, vnema

à l'abri de la crise varen pred krizo
crise d'asthme, de foie napad astme, žolčni napad
crise de conscience, religieuse kriza vesti, verska kriza
crise économique (mondiale) (svetovna) gospodarska kriza
crise de main-d'œuvre pomanjkanje delovne sile
crise de l'habitat, du logement stanovanjska kriza
crise ministérielle, politique vladna, politična kriza
crise monétaire monetarna kriza, pomanjkanje denarja
crise de nerfs, nerveuse živčni zlom, napad
crise de sanglots krčevito ihtenje
crise de vente kriza v prodaji
année féminin de crise leto krize
déclencher, traverser une crise sprožiti, doživljati krizo
piquer une crise pobesneti, ujeziti se
elle a piqué sa crise de nerfs dobila je živčni napad
une crise se prépare kriza grozi
il est pris d'une crise de rangement nenadoma ga je zgrabila vnema za urejevanje, pospravljanje
il travaille par crises dela, kadar ga za to prime vnema

cristalliser [-lize] verbe transitif spremeniti v kristale

cristalliser un sel par dissolution z raztopitvijo spremeniti sol v kristale
verbe intransitif se cristalliser kristalizirati (se); kondenzirati se

crkváriti cr̀kvārīm hoditi v cerkev, obiskovati cerkev

crljènica ž
1. rdeča prst, jerovica
2. škrlatni plašč
3. rdeča črka v misalu
4. med. rdečke, rubeola

crnorúkac -kca m
1. v kraljevini Srbiji član nacionalistične organizacije Crna ruka
2. med II. svet. vojno član fašistične ubijalske tolpe v Sloveniji

crnostotìnāš -áša m član monarhistične organizacije Černaja sotnja v carski Rusiji

Crnovúnac -nca m, Crnòvunac -ūnca m ime za romanskega prebivalca ponekod na Balkanu, zlasti v Makedoniji