Franja

spoliō -āre -āvī -ātum (spolium)

1. (od)vzeti (jemati) komu obleko (opravo), oropati koga obleke (oprave), sleči (slačiti) koga: Val. Max. idr., cum illum spoliatum … videres Ci., spoliare corpus caesi hostis tribunus coepit L., consules spoliari hominem et virgas expediri iubent L., Papirius … spoliari magistrum equitum ac virgas et secures expediri iussit L., spoliare cadaver Lucan.; z abl.: spoliare aliquem vestitu Ci., neminem iacentem veste spoliavit N., T. Manilius Gallum … caesum torque spoliavit L.; metaf.: spoliare dentibus folliculos Petr. z zobmi luščiti.

2. (o)ropati, (o)pleniti, vzeti (jemati) komu kaj, odvze(ma)ti komu kaj, spraviti koga ob kaj; abs.: si spoliorum causa vis hominem occidere, spoliasti Ci., tu sola placere potes vel spoliata Petr. brez nakita, dispersi per municipia et colonias Vitelliani spoliare, rapere, vi et stupris polluere T.; z acc.: spoliare meos perduelles Pl., aedem, Dianam, fana sociorum, monumenta, sese Ci., delubra S., fana atque domos S., aras V., templa Lucan., Q., deos (= simulacra deorum) Lucan., corpus Cu., caput Petr. razgaliti, ogoliti; v pass.: spoliatis … eorum domibus C.; z abstr. obj.: spoliare dignitatem Ci., Vell., fortunam Ci., ornatu alieno scientiam Ci., ne spoliet alienam (sc. pudicitiam) Ci.; z abl.: Apollonium omni argento spoliasti Ci., spoliare aliquem ornamento quodam, aliquem regno paterno, probatum hominem famā, forum voce, animum sanitate Ci., ne eundem paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., (sc. eos) et usu rerum necessariarum et dignitate spoliatum iri C., ut Gallia omni nobilitate spoliaretur C., ne vetere exercitu provincia spoliaretur L., Fulviam omnibus rebus spoliare N. vzeti čisto vse, navis spoliata armis, magistro V., corpus spoliatum lumine V., ferra spoliatur lumine Lucr., te spoliare pudica coniuge O., sociis spoliavit Ulixen O., spoliare montem silvis O., quantas populis spoliaverit (v novejših izdajah solaverit) urbes Stat., spoliatus duce ibo Sen. tr. brez vodnika, spoliare aliquem vitā V., O., Iust. vzeti komu življenje = usmrtiti koga; z gr. acc.: hiems spoliata capillos (listja) O. — Od tod adj. pt. pf. spoliātus 3 oplenjen, izropan, izpraznjen = boren: nihil eo regno spoliatius Ci. ep. — Dep. soobl. spolior -ārī: spoliantur eos Enn. ap. Don.

spondeō -ēre, spopondī, spōnsum (sor. z gr. σπένδω prinašam pitno daritev, v med. sklepam pogodbo (s slovesno pitno daritvijo), σπονδή pitna daritev)

1. (kot držpr. in jur. t.t.) po vsem pravem in slovesno obljubiti (obljubljati), obečati (obečavati), obetati, zavezati (zavezovati) se, obvezati (obvezovati) se, zaobljubiti (se), priseči (prisegati), zapriseči (zaprisegati); abs.: qui stulte spondet Ca. fr., quis spopondisse me dicit? Ci., spoponderunt consules, legati, quaestores, tribuni militum nominaque omnium, qui spoponderunt, exstant L.; z acc.: si quis, quod spopondit … non facit, … condemnatur Ci., illis spondere pacem L., fenoris tui, quod stipulanti spoponderam tibi, reliquam particulam percipe Col., qui spondet mille nummûm? P. Africanus ap. Gell.; v pass.: spondebatur aut pecunia aut filia nuptiarum causā (gl. spodaj pod 2. b)) Varr., pecunia sponsa Varr.; z ACI: si spopondissemus urbem hanc relicturum populum Romanum L., ego mea fide spondeo futurum, ut … Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. spōnsum -ī, n = spōnsiō
a) obljuba: sponsum negare H. krivoprisežno prelomiti.
b) pogodba, zaveza, zaveznost: Varr., ex sponso egit Ci. po pogodbi.

2. occ.
a) (pred sodnikom) zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti (zajamčevati), porokovati, biti porok: se quisque paratum ad spondendum Icilio ostendere L., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L.; v sup.: hic sponsum vocat H. me hoče za poroka, zahteva moje poroštvo, fraudator homines cum advocat sponsum improbos Ph., sponsum descendam, quia promisi Sen. ph.; s pro: quod pro Cornificio spopondisse dicit Ci. ep., ut ego doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium, quod … pro multis spoponderit Ci., spondere levi (takemu, ki nima kredita) pro paupere H., pro iudicato (za obsojenca) Sen. ph.; z acc. (= za koga): sustine carnifex! adsum, quem spopondit Hyg.
b) hčer obljubiti (obljubljati, obetati) za ženo, zaročiti (zaročati): tuam sororem filio posco meo. Spondeo Pl., spondesne, miles, mihi hanc uxorem? Pl., sponden' (gl. opombo spodaj) tuam gnatam filio uxorem meo? Poeta ap. Varr., itidem spondebat Sulpicius ap. Gell.; v pass.: scis (sc. Pamphilam) sponsam mihi? Ter. Od tod subst. pt. pf. α) spōnsus -ī, m zaročenec, ženin: Tit. ap. Non., Ci. idr., cognito … paludamento sponsi L., quae tibi virginum sponso necato barbara serviet? H., impiae sponsos potuere duro perdere ferro! H.; pesn.: sponsi Penelopae H. snubci, snubači. β) spōnsa -ae, f zaročenka, nevesta: Kom., Iuv. idr., flebili sponsae iuvenemve raptum plorat et vires H., sponsus et sponsa Isid., sponsus sponsaque Icti.; preg.: suam cuique sponsam, mihi meam Atilius in Ci. ep. (Ad Atticum) = vsakemu po njegovem okusu.
c) vedežujoč (prerokujoč) obljubiti (obljubljati), obetati: illius et dites monitis spondentibus Indi Val. Fl., sponde adfore reges Val. Fl., de infante Scribonius mathematicus praeclara spopondit Suet.; o zvezdah: te fera nec quicquam placidum spondentia Martis sidera presserunt O.

3. metaf. sploh zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti, porokovati, porok biti: pater et filius ut tibi sponderent Ci. ep., non, si mihi Iuppiter auctor spondeat, hoc sperem V.; z acc.: iis honores et praemia spondere Ci., fortissimis legionibus pecunias, agros spopondistis Ci., nec solam spondere fidem (molčanja, molka) O., officium (uslužnost) commisso spondet amori O., impunitatem vitiis suis spondere Lact.; z acc. z de: quod ego non modo de me tibi spondere possum, sed de te etiam mihi Ci. ep., tantum sibi vel de viribus suis vel de fortuna spondentes Iust. toliko zatrdno si obetajoč, toliko zatrdno se nadejajoč, multa sibi de lenitudine Romana spondebant Amm.; z ACI: Pansa aut morte aut victoria se satisfacturum rei publicae spopondit Ci., eorum commoda curae nobis fore spondemus Ci., spondebantque animis … id quod instaret (sc. bellum) P. Cornelium finiturum L., spopondit Lacedaemonios eo nolle classe confligere, quod … N., at ego fide meā spondeo futurum ut omnia … invenias Plin. iun. slovesno ti dajem besedo; s samim inf.: oboedire praeceptis promptissime spoponderunt Amm.; occ. (o neživih subj.) zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotavljati, dati se (biti moč, moči se, smeti se) pričakovati kaj od česa: (sc. epistulae tuae) iam non promittunt de te, sed spondent Sen. ph., quod prope diem futurum spondet et virtus et fortuna vestra L., quod (sc. ingenium) magnum spondebat virum Iust.

Opomba: Spondēn' = spondēsne: Pl.; pf. tudi spepondī: Valerius Antias ap. Gell. (po Gell. tudi pri Ci. in C.), spondisti, sponderit: It., sponderis: Vulg., sponsis = spoponderis: Formula vetus ap. Fest.

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spōnsō -āre (intens. glag. spondēre)

1. zaročiti (zaročati) se: Paul. (Dig.).

2. zaročiti (zaročati) koga, skleniti (sklepati) zaroko s kom: virgines sponsari non possunt Tert., sponsare uxorem Aug. zaročiti se z žensko; metaf.: sponsabo te in sempiternum ali in fide Vulg., animam sponsans Paul. Nol.

spread¹ [spred]

1. samostalnik
razsežnost, raztegnjenost, razširjenost, razprostrtost, razprostiranje; prostranost, obseg, razpetina, razpon; površina; širjenje, razširjanje; (vmesni) prostor, razmik, vrzel
pogovorno pojedina, dobro obložena miza, obilen obrok; banket
ameriško jed, ki se namaže na kruh (maslo, džem, pasteta); posteljna odeja, pregrinjalo
aeronavtika razpetina (kril); ploščat žlahten kamen
trgovina, ameriško razlika med tovarniško in prodajno ceno, marža; (časnikarstvo) oglas(ni del)

the spread of the plague širjenje kuge
this bird's wings have a spread of three feet razpetina kril te ptice meri tri čevlje
to give a spread prirediti pojedino, gostijo
the wide spread between theory and fact velika vrzel med teorijo in resničnostjo

2. pridevnik
razširjen, razprostrt; širok; razkoračen; pogrnjen (miza), namazan; posut; večstolpen (oglas v časopisu)

a slice of bread spread with jam z džemom namazan kos kruha
meadows spread with daisies z marjeticami posuti travniki

sprémiti to accompany; (ujetnike itd.) to escort; (transporte) to convoy; to attend

sprémiti koga do vrat to see someone to the door
spremil te bom do doma I'll see (ali I'll take) you home
sprémiti do avtobusa, tramvaja to see (someone) to the bus, to the tram
spremili te bomo na postajo (k odhodu) we'll see you off

sprevídeti ver; notar; darse cuenta de a/c

sprevideti zmoto reconocer un error
sprevideti koga descubrir las intenciones de alg, adivinar los planes de alg, fam ver el juego de alg
sprevidel sem te fam a ti te he calado yo

spurci-ficus 3 (spurcus in facere) povzročajoč nesnago (umazanijo), onesnažujoč, gnuseč, onečejajoč: nam te omnes saevomque severumque atque avidis moribus commemorant, spurcificum, inmanem, intolerandum, vesanum Pl.

spurcus 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. spurius) umazan, zamazan, nečeden, onečeden, omadeževan, nesnažen, (na)gnusen, gnusoben, grd: Luc. ap. Non., Plin., Isid. idr., res … spurcaeque gravesque Lucr., spurcus ager Col., quid est urinā spurcius? Gell., res spurcissima Varr. fr., tempestate spurcissimā Ci. ap. Non., spurcissimis tempestatibus Suet., spurcissima saliva Cat., humor spurcissimus Ap., quamvis sus in pabulatione spurce versetur Col.; v obscenem pomenu: tot noctes reddat spurcas Pl., abscondunt spurcas et monumenta lupas Mart.; čisto metaf. grd, grdobeseden, grdo govoreč, nizkoten, podel, umazan: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., homo Luc. ap. Ci., Dama H., meretrix Mart., nihil est te spurcius Mart., homo avarissime et spurcissime Ci., duo haec capita … taeterrima et spurcissima Ci., mors spurcissima Sen. ph., vita spurcissima Gell., quia in illam miseram tam spurce dixeris Ci., si quod eorum spurce factum proferemus Corn., spurcius nos … appellatione foedant Ca. ap. Plin., deinde perscribit spurcissime, quas ob causas fecerit Ci. ep.

sram³:
sram me je ich schäme mich
sram me je, da … mit Beschämung [muß] muss ich …
ki te ga ni sram pokazati vorzeigbar, zum Vorzeigen

srám shame

brez srámú shameless, devoid of shame
iz srámú pred for shame of
iz samega srámú for very shame
biti brez srámú to be without shame
srám bi me bilo storiti kaj takega I would be ashamed to do any such thing
srám me je I am (ali I feel) ashamed of myself
srám te bodi! shame on you!, (for) shame!
srám me je postalo I became ashamed of myself
izgubiti vsak čut srámú to lose all sense of shame
on ne pozna nobenega srámú he is quite without shame, he has no sense of shame
umreti od srámú (figurativno) to die of shame
zardeti od srámú to blush with shame
najrajši bi se bil v tla (v zemljo) udrl od srámú I could have died of shame, I wished the ground would open and swallow me up
srám me je reči I am ashamed to say
moralo bi te biti srám you ought to be ashamed

srám honte ženski spol , pudeur ženski spol

brez sramu sans pudeur, éhonté, qui a perdu toute honte, qui a toute honte bue
rdeč od sramu rouge de honte
postati rdeč od sramu rougir de honte, familiarno piquer un fard (ali un soleil)
umirati od sramu mourir de honte
sram ga je koga (česa) il a honte de quelqu'un (quelque chose)
fej! sram te bodi! fi! tu n'as pas honte!

srám (-ú) m

1. vergogna, pudore; ekst. rossore:
občutiti sram provare vergogna
postajati rdeč od sramu arrossire dalla vergogna
biti brez sramu essere svergognato
občutek sramu senso di vergogna, pudore

2. (v povedk. rabi) biti sram vergognarsi:
pren. sram te bodi vergognati! vergogna!
da te ni sram dovresti vergognarti

srám vergüenza f ; pudor m

brez sramu sin vergüenza, sin pudor
rdeč od sramu ruboroso, sonrojado; abochornado
postati rdeč od sramu ruborizarse, sonrojarse, abochornarse, enrojecer de vergüenza
sram ga je se avergüenza (česa de a/c)
sram te bodi! ¡avergüénzate!, debiera darte vergüenza, debieras avergonzarte
sram me je piti vino me da vergüenza beber vino
te ni sram? ¿no tienes vergüenza?
sram me je njegovega vedenja me avergüenzo de su comportamiento; me da vergüenza su conducta
zardeti (umreti) od sramu enrojecer (morir) de vergüenza

srbéti to itch; to tickle

prsti me srbijo, da bi to storil my fingers itch to do it
ne praskaj se, kjer te ne srbi! (figurativno) shut your mouth, and you'll catch no flies!
hrbet (nos) me srbi my back (my nose) itches

srbéti démanger, avoir des démangeaisons, picoter , familiarno gratter

srbi me cela me démange (ali me gratte)
roka (noga) ga srbi le bras (la jambe) lui démange
jezik ga srbi, da bi povedal (figurativno) la langue lui démange, il a grande envie de parler
prsti me srbijo, roka me srbi, da bi usekal la main me démange, j'ai envie de frapper
kaj te to srbi? (figurativno) en quoi cela te regardet-il?, qu'est-ce que cela peut te faire?

srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
srbi ga opeklina gli prude l'ustione
nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

srebro samostalnik
1. (kemijski element) ▸ ezüstSopomenke: Ag

2. v športnem kontekstu (drugo mesto) ▸ ezüst, ezüstéremNa olimpijadi v Londonu je osvojil srebro. ▸ A londoni olimpián ezüstöt szerzett.

3. (izdelek iz srebra) ▸ ezüst
Kadar hočete srebro ali zlato samo spolirati, vzemite posebne krpice za te namene. ▸ Ha az ezüstöt vagy az aranyat csak polírozni akarja, használja az erre a célra szolgáló különleges törlőkendőket.

4. v leposlovnih besedilih (srebrni kovanci) ▸ ezüstKo bosta opravila, ju bom pohvalil in jima dal zajetno mošnjo srebra. ▸ Amikor megcsinálják, megdicsérem őket, és egy degeszre tömött erszény ezüstöt kapnak tőlem.

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna