Franja

strici in tete iz ozadja frazem
zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedka ▸ háttéremberek [a háttérbe húzódva valakit befolyásoló emberek]
Farsa z iskanjem finančnega ministra priča, da v novo vlado očitno ne verjamejo več niti njeni strici in tete iz ozadja. ▸ A pénzügyminiszter-keresés körül kialakult komédia arról tanúskodik, hogy az új kormányban már annak háttéremberei sem hisznek.
Sopomenke: stric iz ozadja, teta iz ozadja

stroll [stróul]

1. samostalnik
(kratek) sprehod brez cilja, pohajkovanje, postopanje

to go for a stroll, to take a stroll iti na kratek sprehod (brez cilja)

2. neprehodni glagol
sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati, potepati se
prehodni glagol
pohajkovati po; s potepanjem prepotovati

to stroll the streets pohajkovati po ulicah
to stroll up and down postopati sem in tja
strolling gypsies klateški cigani
strolling player, strolling actor potujoči igralec; vaški komedijant

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

struggle² [strʌgl] neprehodni glagol
boriti se (with z, for za, against proti)
truditi se, napenjati se, mučiti se (with s.th. s čim)
trgati se (za kaj); upirati se (against čemu)
braniti se (česa), otepati se; s težavo si utirati pot, se prebijati; (redko) prepirati se
prehodni glagol
izbojevati, priboriti si

a struggling artist umetnik, ki se še ni uveljavil in se s težavo prebija (skozi življenje)
to struggle along prebi(ja)ti se
to struggle for breath s težavo loviti sapo
I struggled in my coat z muko sem oblekel plašč
to struggle up a cliff s težavo se vzpenjati po pečini
to struggle with death boriti se s smrtjo
to struggle to one's feet z muko se dvigniti, vstati na noge
he struggled to save his life boril se je za svoje življenje
to struggle against overwhelming forces boriti se proti veliki premoči
he has to struggle to earn his living z velikim trudom si služi svoj kruh
to struggle for power boriti se za oblast
to struggle through the crowd s težavo si utirati pot skozi množico

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

suādeō -ere, suāsī, suāsum (sor. s suāvis, gl. to besedo) pravzaprav „komu kaj predstaviti (predstavljati) kot všečno”, „komu kaj priljubljati”; od tod

I. intr. svetovati, prigovarjati, prepričevati

1. abs.: numquam destitit instare, suadere, orare Ter., neque iubeo neque veto neque suadeo Pl., non iubeo, sed, si me consulis, suadeo Ci., amicorum bene suadentium auctoritas Ci., in suadendo et dissuadendo Q.; occ. (o rečeh) (z)drastiti, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (po)vabiti, gnati, nagnati (naganjati), pognati (poganjati): suadet enim vesana fames V., suadente autumno Lucr., suadente pavore Sil., suadentibus annis Plin. iun., verba suadentia Stat.

2. z dat. personae: an C. Trebonio ego persuasi? cui ne suadere quidem ausus essem Ci. —

II. trans.

1. svetovati, prigovarjati, prepričevati
a) z acc. rei (na)svetovati, priporočati kaj, prigovoriti (prigovarjati) k čemu, nagovoriti (nagovarjati) k čemu, pregovoriti (pregovarjati) o čem, prepričati (prepričevati) v kaj: Vell., Suet. idr., quod suasit, dissuadet Pl., suadere legem Ci., L., rogationem Ci., pacem Ci. ep., nullum nefas O., digitoque silentia suadet O., quando maritandum principem cuncti suaderent T. ker vsi priporočajo vladarjevo (o)ženitev (po drugih je maritandum principem (sc. esse) sklad ACI); lahko tudi: praesidibus onerandas tributo provincias suadentibus Suet.; v pass. brezos.: minus placet, magis quod suadetur Pl.; subst. suāsum -ī, n prigovarjajoča, pregovarjajoča beseda: quia suasum impune quid neglegat, [nequa]quam iussum Tert., serpentis suasa loquentis accepi Tert.
b) z acc. personae (na)svetovati komu, dati (dajati) komu nasvet, (prigovoriti) prigovarjati komu, prepričati (prepričevati) koga: rogare, suadere, accusare regem Ci., uxorem eius tacite suasi ac denique persuasi Ap., tu es, quae eum suasisti Tert.; v pass.: probe suasus et confirmatus animi amator Ap. dobro priporočen.
c) z acc. rei in dat. personae (na)svetovati komu kaj, priporočiti (priporočati) komu kaj, pregovoriti (pregovarjati) koga k čemu, v kaj, prigovoriti (prigovarjati) komu kaj: multa multis saepe suasit perperam Pl., quibus temporibus aliquid Pompeio suasi Ci., quod ipse tibi suaseris Ci. ep., non haec tibi litora suasit Delius V., parsimoniam omnibus suadere Iust.
d) s finalnim stavkom: Q., Vell., Front. idr., istud facias ipse, quod faciamus nobis suades Pl., se suadere, Pharnabazo id negotii daret N., suadeo cenemus Petr., ut decumbamus suadebo Pl., suadebit tibi, ut discedas Ci., suadent, uti seque et oppidum tradat S., huic ille suasit, ne se moveret N., suadere … Prisco, ne supra principem scanderet T.
e) z inf.: Cu., mori, suadere alicui in gestu discendo histrionum more elaborare Ci., celerare fugam patriāque excedere suadet V., petere Aoniae suadebant tuta sorores otia O., suaserim et antiquos legere … et novos Q., suadet Tiridati precibus Caesarem aggredi T.
f) z ACI: Iuturnam misero … succurrere fratri suasi V. svetovala sem Juturni, naj pride na pomoč … ; occ. (o stvareh) k čemu (na)drastiti, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (po)vabiti, (po)gnati, nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati): suadentque cadentia sidera somnos V., tantum religio potuit suadere malorum Lucr., assiduus timor omnia experiri suadet Sen. ph., hinc tibi … saepes … saepe levi somnum suadebit inire susurro V., nunc me pietas matris potius commodum suadet sequi Ter., tua me virtus quemvis efferre laborem suadet L., quis metus aut hos aut hos arma sequi ferrumque lacessere suasit? V., ingenium, cui nulla malum sententia suadet ut faceret facinus Enn.

2. pregovoriti (pregovarjati), prepričati (prepričevati) (redko = persuadeo) z ACI: Aus. idr., nisi multorum praeceptis multisque litteris mihi ab adulescentia suasissem nihil esse in vita magno opere expetendum nisi laudem atque honestatem Ci., suadebant amici … nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci., ut te suadeant meos explorare vultus Ap.; v pass.: Megadorus a sorore suasus ducere uxorem Pl., sororum pernicioso consilio suasa Ap., immortalitatem habere confiditis paucorum asseverationibus suasi Arn.

3. posvetovati se o čem, glede česa: suasuris de pace, bello, copiis Q. Od tod adv. pt. pr. suādenter pregovarjajoč(e): ut loquamur suadenter in litibus Arn.

Opomba: Suādent (trizložno): Lucr.

suāsor -ōris, m (suādēre) svetovalec: Enn., Pl., Q. idr., me suasore et impulsore Ci., suasor fui armorum abiciendorum Ci. svetoval sem, (da) naj se … , suasor facti, deditionis Ci., Troianae pacis O.; occ. svetovalec, priporočevalec kakega zakonskega predloga: Ci. ep., legis L., Vell.

sub (iz stlat. sup (prim. sup-īnus); indoev. osnovna obl. je úpo, razširjena úpero; prim. skr. úpam semkaj k, pri, na, upári zgoraj, nad, úparaḥ spodnji, upamáḥ najvišji, gr. ὑπό spodaj, pod, ὑπέρ čez, nad, ὑπέρα zgornja [vodilna] vrv pri jadrnici, ὕπατος najvišji, umbr. sub = lat. sub, super = lat. super, subra = lat. suprā, superne = lat. super, somo (acc. sg.) = lat. summum, sumo (abl. sg.) = lat. summo, sumtu = lat. sūmitō, sutentu = lat. subtenditō, subahtu = dēpōnitō, suprusese = lat. *suprōversus, osk. supruis = lat. sūperis, lat. subter, subtus, super, superus, superāre, suprā, supremus, summus [iz *sup-mo-s, *sub-mus], got. uf pod [v zloženkah = nem. auf], ufarō = stvnem. ubur, ubir = nem. über, obaro = nem. oberer. Obl. sup stoji v zloženkah pred p: sup-pār, sup-petō, sup-pleō, sup-plico; obl. sub pred soglasniki: sub-actiō, sub-auscultō, sub-eō, sub-igō, sub-ōrnō, sub-urbānus, pred aspirato h in pred soglasniki b, d, l, n, s, v, včasih tudi pred m in r, sicer se priliči naslednjemu soglasniku: suc-cēdō, suc-cēnseō, suf-ficiō, sug-gerō, sum-mittō [poleg sub-mittō], sur-ripiō [poleg sub-ripiō]; pred sp se sub skrajša v su: su-spiciō, su-spīrō. Razširjena obl. subs [prim. abs: ab] preide v sus: sus-cēnseō, sus-citō, sus-pendō, sus-tineō; sūmō [iz *subs-emō]; sus-que deque fero = aequo animo fero)

A. adv. Iz prvotnega pomena „od spodaj sem”, „od spodaj k … ”, „tja, k … ” se je razvil v sestavah pomen

1. spodaj, pod(-), dol(i), na tla: subdo, subedo, subiaceo, subluo, succido, succumbo, submergo; subalaris, sublica.

2. (pri glag. premikanja) od spodaj navzgor, vz-: subeo, sublatus, sublevo, succingo, suspicio.

3. do-, pri-, za- kaj, za: succresco, subiungo, subsequor; subinde, suboles; occ. na pomoč: succurro, subvenio.

4. nekoliko, malo, precej (posebej pri adj. in adv.): subabsurdus, subagrestis, subamārus, subdifficilis, subiratus, sublustris, subridicule, subrusticus, subalbus belkast, subniger črnkast, subcrispus; subaccuso.

5. skrivaj, neopaženo: subausculto, subduco, suffugio. —

B. praep. z acc.

I. krajevno

1. pri glag. premikanja na vprašanje kam?
a) pod (z acc.): omnes subdam sub solum Pl., Ditem patrem ferunt … subito … penetrasse sub terras Ci., cum tota se luna sub orbem solis subiecisset Ci., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N., aliquem sub iugum mittere C., S.; pesn.: Hesperiam sub iuga mittere V., ibis sub furcam H., nec variis obsita frondibus sub divum (na svetlo) rapiam H., magna mei sub terras ibit imago V., profuit … cava sub tenerum scamna dedisse pedem O.; metaf.: quae … sub sensum cadere non possunt Ci., kar je čutom nezaznavno, česar čuti ne morejo zaznati, sub iudicium sapientis et dilectum cadunt Ci., sub oculos cadere Ci. ali venire Sen. ph., geminae … columbae ipsa sub ora viri caelo venere V. sta se prikazala očem … , sub idem nomen cadunt Q.; o podreditvi, pokoritvi, podvržbi: urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., aliquem sub praeconem subicere Ci. (gl. praecō), Galliam sub populi Romani imperium redigere C., cum incolas eius insulae sub potestatem redigere velles Atheniensium N., barbaros sub ius dicionemque redigere L., totam Italiam sub se redigere Fl., id vos sub legis superbissummae vincula conicitis L., finitumos armis … sub imperium suom coegere S., sub legum et iudiciorum potestatem cadere Ci. biti podvržen oblasti … , sub unum fortunae ictum cadere Cu.; pesn.: totum sub leges mitteret orbem V. zakonom (oblasti) podvreči.
b) occ. α) kvišku pod, v bližino (česa višjega, štrlečega, molečega), blizu do, (tja) do, (tja) pod: turris sub astra educta V., lucem sub nubila iactant V., milites … sub montem … succedunt C. do vznožja gore, sub aciem succedere C., sub Romana moenia bellum transferre L., missi sunt sub muros L., sub ipsa moenia progressi sunt T., sub orientem secutus Armenios Fl., illum … mediam ferit ense sub alvum O.; metaf.: sub manus succedere Pl. priti pod roke, hoc succedit sub manus negotium Pl. mi ravno pride prav, sub manum Scipioni in castra submittere Auct. b. Afr., celerius ac sub manum adnuntiari Suet. pod roko = v kratkem, sub ictum venire L. na streljaj. L. β) (za zaznamovanje razsežnosti ob čem višjem, molečem) blizu ob čem, nedaleč (ne daleč) od česa, ob čem, pri čem: Enn. ap Prisc., Venusinus arat finem sub utrumque colonus H. ob oboji (tj. ob apulijski in lukanijski) meji, fessique sub ipsam finem adventabant V. so se bližali zastavljenemu (določenemu) cilju, sub ipsum enim oppidi murum magnus fons aquae prorumpebat Hirt., Iudaei sub ipsos muros struxere aciem T.

2. pri glag. mirovanja pod (z orodnikom): quidquid … sub Noton et Borean hominum sumus Lucan. —

II. časovno pod (z acc.), ob, proti, malo pred, prav pred čim: sub lucem C., V. ali sub ortum ferme lucis L. ali sub lucis exortum Cu. proti svitu, proti jutru, sub vesperum C. ali sub vesperam Cu. pod večer, sub noctem C., V., H., Cu. sub dies festos Ci. ep., sub ipsum certaminis diem, sub finem certaminis L., sub tempus (sc. comitiorum), sub idem tempus L., sub tempus edendi H., bello, quod fuit sub recentem Romanam pacem, sub adventum praetoris L., sub ipsum tanti discriminis casum Cu., sub horam pugnae Suet.; pesn.: primi sub lumina solis et ortum V. proti svitu in sončnemu vzhodu, sub obscurum noctis (= sub obscuram noctem), prima vel autumni sub frigora, sub extremum brumae … imbrem, sub casum hiemis V., sub galli cantum H. preden petelin k dnevu (za)poje; occ. takoj za čim, koj za čim, precej po čem: sub eas (sc. litteras) statim recitatae sunt tuae Ci. ep., sub hanc vocem ali sub haec dicta L. na te besede, affertur … murena … Sub hoc herus … inquit H. ali ille sub haec (sc. dixit) V. nato. —

C. praep. z abl.

I. krajevno

1. pri glag. mirovanja na vprašanje kje?
a) pod (čim ali kom): sub vestimentis secum habebant retia Pl., qui sub terra semper habitavissent Ci., lacum fecerunt sub terra N., sub aqua C., sub pellibus hiemare C., sub pellibus contineri C. ali haberi L., sub divo interire N. ali sub divo moreris ali vitamque sub divo agat H. ali manet sub Iove frigido venator H. pod (mrzlim) milim nebom, sub vite iacēre V. ali bibere H. pod trto, pod trtno streho, sub templo V. ali sub antro, sub domo H. pod svetiščno, dúpljino, palačno streho = v svetišču, duplji, palači; tako tudi sub umbra H., O. v senci, silvis inventa sub altis O. v … gozdovih, tota sub exiguo flumine nostra mora est Pr., vidimus obscuris primam sub vallibus urbem V. v globine temnih dolin = iz globine temnih dolin, servans sub pectore volnus V. ali curam sub corde premebat V. v glob(oč)ini prsi, srca; sub ipsis labris Arn. Pogosto metaf.: saepe est etiam sub palliolo sordido sapientia Caecil. ap. Ci., sub signis ducam legiones meas Pl., sub armis vitam cernere Enn. ap. Varr. ali habere legiones Ci. ali moratus C. ali manere V. ali sedet circum castella sub armis V. pod orožjem, v orožju, oborožen(a), sub acie V. sredi boja, hanc (sc. legionem) sub sarcinis adoriri C. o(b)tovorjeno, sub onere confligere C., sub corona vendere, vēnīre, venundari ali sub hasta vendere ali sub praecone vēnīre (gl. corona, hasta, praecō), sub manu esse Plancus in Ci. ep. biti pri roki, sub manu, quod aiunt, nascatur Sen. ph., sub oculis (alicuius) Ci., Iust. pod očmi = pred očmi, omniaque sub oculis erant L. in vse je bilo pred očmi (vidno); o podrejenosti, podložnosti: Ter. idr., sub illorum dicione atque imperio esse C., cuius sub imperio phalanx erat Macedonum L., Graecos sub sua retinere potestate N., sub legibus vivere L., sub regno esse Ci., H., sub rege C., H., V., sub regibus Cu., sub Iugurtha S., claro sub Iasone O., tirones sub patribus duris H. še pod oblastjo strogih očetov, saevo te sub custode tenebo H., sub domina meretrice H., sub nutrice H. pod varstvom (nadzorstvom) dojilje (dojke), sub Hannibale magistro belli L., sub te magistro V. pod tvojim izvrstnim vodstvom, adhuc sub iudice lis est H. stvar je še v sodnikovih rokah, je še pod sodbo = še ni rešena (dognana, končana), sub iniquo iudice O., quorum (sc. deorum) semper sub numine Troia est V.; (naznanjajoč spremljajoče okoliščine, ob katerih se kaj godi) pod (čim), ob (čem), s (čim): sub verbere V. pod bičem, exhalantem sub acerbo vulnere vitam deploravit O., sub frigido sudore mori Cels., quem Pelasgi falsa sub proditione … demisere Neci V. pod krivo obdolžbo izdajstva = zaradi krive obdolžbe izdajstva, sub hoc sacramento L., sub condicionibus iis de pace agere L., sub condicione, ut … Ph., Suet., sub hac condicione, ut … Eutr. (klas. stoji condicio v tem pomenu v samem abl.), sub lege, sub poena mortis ali servitutis Suet., sub exceptione, si … Suet., sub hoc metu villicus erit in officio Col., sub pacto abolitionis dominationem deposuerat Q., triduum senatus sub exemplo patientiae tuae sedit Plin. iun., quo excusatius sub exemplo acciperentur T.; occ. (metaf.) pod (čim) (skrit), za (čim): sub illo nomine aureo (= Chrysogono) tota societas latuit Ci., sub alieno scelere delituit Ci., sub honesto patrum aut plebis nomine dominationes affectabant S. fr., Bacchi sub nomine Iuno risit O., sub eius nomine Vell., sub nomine meo duo libri ferebantur Q., vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph., multa vana sub nomine celebri vulgabantur T., sub exspectatione successorum rapinis studebant Col.; toda (pesn.): ager Umbreni sub nomine dictus H. (po)imenovano po Umbrenovem imenu, po Umbrenu; sub titulo gratiarum agendarum Plin. iun., ut sub specie venationis dolus lateret Iust., sub tutelae specie Cu., nuptias sub belli denuntiatione petit Iust.
b) occ. α) (spodaj) pod (čim), ob (čem), pri (čem) (višjem), tik (tikoma) ob ali pri čem, ob vznožju česa, v čem: est ager sub urbe Pl., agelli est hic sub urbe paulum Ter., sub montis radicibus N. ali sub ipsis radicibus montis C., sub monte esse C., sub monte, muro ali castris considere C., sub muro consistere C., sub ipsis Numantiae moenibus Ci., sub moenibus mori V., sub Alpibus H., sub Ilio H., V., sub ipso ore urbis Fl., classemque sub ipsa Antandro et Phrygiae molimur montibus Idae V. prav spodaj pod Antandrom = v antandrskem pristanišču, lucosque sub alta consulit Albunea V. spodaj pod visokim Albunejinim slapom, tumulo sub illo V. ob vznožju onega griča, servans sub imagine falcem V. spodaj ob podstavku kipa, sub foliis V. spodaj ob listih, sub sinistra Britanniam relictam conspexit C. na levi spodaj (brodnik stoji višje kot obala), sub septemtrionibus positum esse C., sub ictu teli esse L. na streljaju, (pren.) stare sub ictu fortunae Lucan. biti nastavljen udarcu usode. β) tik za, neposredno za (kom), trdo za (kom): quo deinde sub ipso ecce volat … Diores V.

2. redko pri glag. premikanja (kratkoročno)
a) (tja) pod (kaj): sub hoc iugo (po drugih sub hoc iugum) dictator Aequos misit L., sub terra vivi demissi sunt L., pone (sc. me) sub curru … Solis H., arbiter pugnae posuisse nudo sub pede palmam fertur H., fessum militiā latus depone sub lauru mea H.
b) izpod (česa): qui sub terra erepsisti modo Pl.
c) (gor(i)) na (čem): sepulchrum imponit … monte sub aërio V. —

II. časovno (o istočasnosti in spremljajočih okoliščinah) med (čim), ob (čem), ob (kom), pri (čem), v (čem), za = za časa, v času: ne sub ipsa profectione milites oppidum irrumperent C., sub bruma C., sub decessu suo Hirt., sub ipsa proscriptione N., sub nocte silenti V. v tihi noči, sub sole V. ob sončnem soju, sub sole ardenti V. ob pripeki, sub luce maligna V. pri slabi luči, sub hoc casu V. ob (pri) tej nezgodi, primis spectata sub annis O., sub cantu tibiae H., consilium sub die nasci debet Sen. ph. podnevi, cervi sub ista die … invia petunt Plin., sub somno plerique senescunt Cels., sub pari (po drugih suppari) aetate nituerunt Vell., sub Tiberio Caesare Sen. ph. v času (za časa) cesarja Tiberija, (starejše) ob cesarju Tiberiju, sub imperio Tiberii Caesaris Lact., sub divo Augusto Sen. ph., Plin., sub Vespasiano Plin. iun.; occ. (približno) ob (čem), proti, pod (z acc.): excesserant urbe sub adventum Romanorum L., sub adventu[m] Sullae Vell., sub luce[m] urbem ingressus L., Eurydicenque suam iam luce sub ipsa … respexit V., quas (sc. faces) … viator … iam sub luce reliquit O., quae nocte latent, sub luce fateri O., sub eodem tempore O., sub exitum anni L. ali vitae Suet., extremo ni iam sub fine laborum vela traham V., sub fine morbi Cels.

subject¹ [sʌ́bdžikt]

1. samostalnik
podložnik, podanik, državljan; predmet (stvar) pogovora, téma; učni predmet
glasba téma; razlog, povod, vzrok, motiv (for za)
človek, oseba
slovnica osebek, subjekt
filozofija ego; poskusni predmet (oseba, žival); mrlič (za seciranje)
medicina oseba, pacient

on the subject of gledé, kar se tiče, kar zadeva
a subject for complaint razlog za pritožbo
the subject of ridicule predmet posmehovanja
compulsory (optional, additional) subject obvezen (izbiren, dodaten) učni predmet
a hysterical subject histerična oseba (pacient)
a nervous subject živčna oseba, živčnež
the liberty of the subject državljanska svoboda
a ticklish subject kočljiv, delikaten predmet
he is a French subject on je francoski državljan
there is no subject for joking ni nobenega razloga za zbijanje šal
to change the subject menjati témo (razgovora)
to drop a subject opustiti razgovor o nekem predmetu
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta

2. pridevnik
podvržen, podložen, podrejen (to komu, čemu)
odvisen (to od)
nesamostojen (država itd.); občutljiv (to za)
nagnjen (to k)
izpostavljen (to čemu)

subject to pogojèn z, s pogojem; odvisen od (česa), s pridržkom
subject to his consent če on privoli
subject to your approval s pogojem (pridržkom), da vi odobrite
subject to duty podvržen carini
subject to ridicule izpostavljen posmehu
I am subject to indigestion podvržen sem prebavnim motnjam
the treaty is subject to ratification pogodba mora biti ratificirana, da postane veljavna
she is subject to headaches ona je nagnjena h glavobolom
to hold subject imeti v podložnosti, v odvisnosti
to be held subject biti odvisen

suée [sɥe] féminin, familier znojenje, potenje (od dela); figuré mrzel pot (od strahu ipd.)

prendre une suée oznojiti se (pri delu ipd.)
j'ai aitrapé une bonne suée à transporter cette malle pošteno sem se oznojil, ko sem nosil ta kovček

sueo -ēre (iz refl. debla *su̯e- svoj; prim. lat. sui, suus, suēscō, gr. ἔϑω navajen sem, ἐϑίζω navaditi, navajati, pf. εἴωϑα navajen sem, ἔϑος navada, šega, got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte) pravzaprav „prisvojiti (prisvajati) si“, „po svoje živeti“, od tod navajen biti, imeti navado (običaj): appellare suemus Lucr., cernere suemus Lucr., umbram perhibere suemus Lucr.

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

sufrir trpeti, prenašati; doživeti (nesrečo), prestati (kazen); dovoliti, dopustiti; napraviti (izpit)

sufrir averías (mor) utrpeti poškodbo ali škodo (na ladji), poškodovan biti (blago)
sufrir daño škodo utrpeti
sufrir una desgracia, pérdida doživeti nesrečo, izgubo
sufrir un examen izpit napraviti
sufrir extravío izgubiti se
sufrir un golpe duro doživeti hud udarec
sufrir con paciencia potrpežljivo prenašati
eso no se lo sufro sem odločno proti
no poder sufrir a alg. koga ne trpeti
sufro al verlo pogled na to mi je mučen
¡no sufras! razvedri se!
¡no me hagas sufrir! ne muči me!

suggérer [sügžere] verbe transitif sugerirati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); prigovarjati, vplivati na tujo voljo, mišljenje; prišepniti, navajati na kaj; zbujati; predlagati; svetovati

suggérer une idée, un projet, une solution sugerirati, predlagati idejo, načrt, rešitev
il s'ennuyait, je lui ai suggéré d'aller au cinéma dolgočasil se je, pa sem mu predlagal, naj gre v kino
ce poème suggère des sentiments nobles ta pesem zbudi v človeku plemenita čustva
le bruit de la source suggère la fraîcheur šum studenčka spomni, da misliti na hlad, svežost, svežino

súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear

súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

suh kot zobotrebec frazem
(zelo suh; zelo ozek) ▸ vékony, mint a piszkafa
Sama ušesa so me bila, bil sem suh kot zobotrebec in kar naprej bolan. ▸ Csontsovány voltam, állandóan beteg, és olyan vékony, mint a piszkafa.
Sopomenke: kot zobotrebec

suit² [sju:t] prehodni glagol
obleči, oblačiti, krasiti, opremiti; prilagoditi (to čemu)
pristajati, prilegati se, ustrezati, biti v skladu z, biti primeren; prijati, goditi, biti po volji; zadovoljiti

to suit o.s. napraviti po svoje
neprehodni glagol
pristajati, podati se, ustrezati (with čemu)
zadovoljiti, prijati

I am suited našel sem, kar mi je po volji
suit yourself napravi, kar hočeš
this book is not suited to (ali for) children ta knjiga ni primerna za otroke
to suit one's action to one's words uskladiti svoje početje s svojimi besedami, takoj izvršiti grožnjo itd.
that suits my book figurativno to mi ustreza, mi je prav
it suits my book that... prav mi pride, da...
does it suit you to come tomorrow? vam je prav, če pridete jutri?
this dress suits you well ta obleka se ti lepo poda
he is hard to suit njemu je težko ustreči
the frame does not suit with the picture okvir se ne sklada s sliko
he is not suited for (ali to be) a teacher on ni primeren za učiteljski poklic
this will suit my requirements to bo ustrezalo mojim zahtevam, to bo (kot nalašč) zame
to suit one's style of living to one's means prilagoditi svoj način življenja svojim sredstvom
wine does not suit me vino mi ne prija, vina ne prenesem

suited [sjú:tid] pridevnik
primeren, prikladen, zadovoljiv; zadovoljen; (v sestavljenkah) oblečen

I am suited zadovoljen sem; imam, kar sem želel
green-suited zeleno oblečen
sober-suited preprosto oblečen