Franja

Zadetki iskanja

  • žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

    živi jeziki les langues vivantes
    živ meja haie vive
    žive slike tableaux vivants
    živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
    živa teža poids vif
    vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
    dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
    ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
    biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
    žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
    ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
    v živo zadeti piquer au vif
    na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • živ|o1 srednji spol (-ega …)

    1. das Lebendige (Lebendiges), das Lebende; religija das Fleisch
    iti po poti vsega živega den Weg allen/alles Fleisches gehen

    2.
    figurativno vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
    v živo bis ins Mark
    snemanje/posnetek v živo Live-
    (posnetek die Live-Aufnahme, oddaja die Live-Sendung, Livesendung)
    iti do živega unter die Haut gehen, [nahegehen] nahe gehen
    ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
    priti do živega komu (jemandem) beikommen
    spraskati se do živega sich wund kratzen
  • ἀνθ-αμιλλάομαι dep. tekmujem, izkušam se, merim se s kom τινί; εἰς τὴν γῆν skušam v tekmi prvi priti na suho.
  • ἀπελεγμός, ὁ graja, zaničevanje, preziranje, εἰς ἀπελεγμὸν ἐλθεῖν priti ob veljavo NT.
  • ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.
  • ἀ-τελεύτητος 2 (τελευτάω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.
  • ἐπίβασις, εως, ἡ (ἐπι-βαίνω) prihod, dohod, napad, ἐπίβασιν ποιοῦμαι εἴς τινα skušam priti komu do živega.
  • ἐπι-μολεῖν (aor. od ἐπι-βλώσκω) poet. zraven priti, napasti, zadeti τινά.
  • λείπω [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. otъ-lěkъ, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. – Obl. fut. λείψω, -ομαι (tudi v pas. pom.), aor. ἔλιπον, ἐλιπόμην; pf. act. λέλοιπα, pass. pf. λέλειμμαι, aor. ἐλείφθην, fut. λειφθήσομαι, fut. ex. λελείψομαι, adi. verb. λειπτέον; ep. aor. act. λίπον, pass. 3 pl. λίπεν, ion. impf. iter. λείπεσκε]. I. act. 1. trans. a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam οἰκίαν, φάος ἠελίοιο umiram; tako tudi θυμός, ψυχή, αἰὼν λείπει τινά; zapustim τί τινι; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost εὕδοντα, τὴν τάξιν zapustim (odkazano) mesto, τὴν ἐμαυτοῦ φύσιν izneverim se, postanem nezvest; c) opustim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam δασμόν; o stvareh: λίπον ἰοὶ ἄνακτα puščice so pošle. 2. intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, οὔποτ' ἔλιπεν ἐξ οἴκου αἰκία nikoli ni (po)nehala, počivala, λείποντος μικροῦ malodane, skoraj; οὐδὲν λείπει τὸ μὴ οὐ βαρύστον' εἶναι ničesar ne manjka, da ne bi bilo = brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, μνημόσυνον zapuščam spomin na se. III. pass. 1. (za)pustijo me, ostanem αὐτόνομος preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, τὸ λειπόμενον ostanek, πολλοὶ δὲ λίποντο mnogo jih je ostalo (živih); λείπομαί τινος dalje živim kot, preživim koga. 2. zaostanem za kom τινός, a) v teku, v boju, na potu, εἶπον τοῦ κήρυκος μὴ λείπεσθαι da mora priti obenem z glasnikom, δουρὸς ἐρωήν za lučaj kopja, καιροῦ pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem τινός, πρός τι presega me kdo v čem. 3. pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, τινός in ἀπό τινος zapustim koga; ne udeležim se česa τῆς ἐξόδου, ναυμαχίης; b) manjka mi česa ἔν τινι, imam premalo σοφίας, τῆς τροφῆς sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa γνώμας, οὐ λείπεται ὀδυρμάτων οὔτ' ἀμφιπίπτων στόμασι ne neha žalovati in poljubovati (mater), λείπομαι ἐν τῷ μὴ δύνασθαι μήθ' ὁρᾶν tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem λόγων.
  • μολεῖν [aor. k βλώσκω; fut. μολοῦμαι, pf. μέμβλωκα] ep. poet. priti.
  • ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.
  • πόντος, ὁ [Et. iz kor. pent-, priti, hoditi; = pot za ladje; lat. pons, ntis, slov. pot (strslov. pątь); prim. πάτος in πν̥τος – ep. gen. ποντόφιν] morje; pos. odprto (široko) morje.
  • προσβατός 3 (προσ-βαίνω) dostopen, pristopen, dohoden, kamor se more priti.
  • προσμολεῖν inf. aor. (-βλώσκω) priti, pristopiti στρατήγιον.
  • στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.
  • τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.
  • τραπεζεύς, έως, ὁ ep. ki spada k mizi, κύνες domači psi, ki so smeli priti v obednico.
  • ὑπο-δῡ́νω ion. ὑπο-δύομαι intr. [fut. ὑποδῡ́σομαι, aor. ὑπέδῡν, pf. ὑπο-δέδῡκα; ep. fut. 2 sg. ὑποδύσεαι, aor. mixt. 3 sg. ὑπεδῡ́σετο] 1. potapljam se pod kaj; a) grem (lezem, smuknem, skrijem se) pod kaj, grem ali vderem v kaj; b) počenem, sklonim se, pripogibam se pod kaj, jemljem kaj nase τὸν μὲν ὑποδύντε φερέτην; c) oblečem spodaj, podoblečem si kaj, podobujem si kaj pod kaj τί τινι; d) prikradem se, prilezem, izkušam priti komu do živega; e) lotevam se česa, izvršujem, jemljem nase, začenjam πόλεμον; f) izpreletim, obidem γόος; g) prilizujem, prikupim se komu τινά. 2. prihajam izpod česa (na vrh) pomolim iz (vode), prilezem izpod česa θάμνων; pren. izkopljem se iz česa, osvobodim se česa κακῶν.
  • ὑπ-όμνυμαι med. izjavim pod prisego, da je kdo zadržan priti pred sodišče, ter prosim, da se rok odloži.