Franja

poravnáti (tla, zemljo) to level, to plane, to flatten, to even; figurativno to arrange, to settle, to balance; (ukrivljeno) to straighten; (pomiriti) to conciliate, to compose; (izenačiti) to equalize; (škodo) to compensate

poravnáti spor to settle a quarrel, to make up
poravnáti dolg to settle (to square) a debt
poravnáti zadevo to straighten a matter out
vse je poravnano med nama we're quits
poravnáti komu škodo za kaj to make it up to someone
morali so mi poravnáti škodo they had to make it up to me
poravnáti se to make an arrangement (z with), to come to an arrangement

porazdelítev distribution ženski spol , répartition ženski spol , partage moški spol

porazdelitev bremen, stroškov répartition des charges, des frais
porazdelitev stroškov med pravdarje (pravno) compensation ženski spol des dépens

porazdelíti to divide; to distribute (one after another)

enakomerno porazdelíti to distribute evenly, to apportion (med between, among)

porazdelíti (-ím) | porazdeljeváti (-újem) perf., imperf. dividere, ripartire, distribuire, (porazdeliti v stopnje) graduare; polit. pejor. lottizzare:
porazdeliti težo na obe nogi distribuire il peso del corpo su ambedue le gambe
porazdeliti dobiček med družabnike dividere gli utili tra i soci
porazdeliti zemljiško površino frazionare la superficie agricola
porazdeliti v stopnje (stopnjevati)
pouk graduare l'insegnamento
porazdeliti vodstvene funkcije pejor. lottizzare le cariche

porazgubíti (-ím)

A) perf. perdere (una cosa dopo l'altra)

B) porazgubíti se (-ím se) | porazgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi, disperdersi, perdersi, scomparire, andarsene, allontanarsi:
steza se je porazgubila med grmovjem il sentiero andava a perdersi tra i cespugli

2. ekst. estinguersi, dileguarsi, dissolversi:
stare navade se porazgubljajo le vecchie usanze si vanno estinguendo

porca -ae, f (porcus)

1. svinja, prasica, pujsa: O., Iuv., Q., Suet., Gell. idr., prius quam messim facies, porcam praecidaneam hoc modo fieri oportet Ca., porcam heredi esse contractam, et habendas triduum ferias Ci., caesā iungebant foedera porcā V., si ture placaris et horna fruge Lares avidaque porca H., exolvit votis hac se tibi virgine porca Mart., effetae tremebundior ubere porcae Col.

2. metaf.
a) leha, ogòn = del njive med dvema razoroma: bene proscissas † cossigerare † ordine porcas bidenti ferro rectas † derevere Acc. fr., porcas pedes quinos latas facito Ca., satum frumentum operiunt in porcis et sulcant fossas Varr., a est autem lira similis ei porcae, quam in sationibus campestribus rustici faciunt, ut uliginem vitent Col.
b) pórka, poljska mera v Hispaniji = 30 čevljev (ok. 10 m) široka in 180 čevljev (ok. 60 m) dolga plasa (= ozek pas travnika ali njive): sed hunc actum provinciae Baeticae rustici agnuam vocant, itemque XXX pedum latitudinem et CLXXX longitudinem porcam dicunt Col.

porculētum -ī, n (porca) leha, ogòn = del njive med dvema razoroma: Umbri et Marsi ad vicenos intermittunt arationis gratia in his, quae vocant porculeta Plin.

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

porod samostalnik
1. (proces rojevanja) ▸ szülésDihalne vaje med nosečnostjo so sestavni del priprave na porod. ▸ A terhesség alatti légzőgyakorlatok a szülésre való felkészülés szerves részét képezik.Povezane iztočnice: naravni porod, prezgodnji porod, predvideni datum poroda, kleščni porod

2. (nastanek) ▸ születés, világra jövetel
Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi ljudem, ki so sodelovali pri porodu države in demokracije? ▸ Nem történt-e valami hasonló azokkal az emberekkel, akik részt vettek az állam és a demokrácia születésében?
Evropska denarna zveza bo kljub težkemu političnemu porodu zaživela. ▸ A nehéz politikai világrajövetele ellenére is műkődőképes lesz az Európai Monetáris Unió.
O vrnitvi enega najbolj priljubljenih stripovskih superjunakov na filmsko platno lahko rečemo, da je bil hud porod. ▸ Elmondhatjuk, hogy nehéz szülés volt az egyik legnépszerűbb képregény-szuperhős visszatérése a mozivászonra.
Pri porodu revije smo se pri zbrali tisti, ki se še posebej zavedamo pomena zapisane besede. ▸ A folyóirat világrajövetelekor mind összegyűltünk, akik különösen tudatában vagyunk az írott szó jelentőségének.

poròd parto m ; alumbramiento m ; nacimiento m

porod brez bolečin parto sin dolor
porod dvojčkov (trojčkov) parto gemelar (triple)
prezgodnji porod parto prematuro
biti na porodu estar de parto
pomoč pri porodu asistencia f al parto, med obstetricia f
to je bil težak porod ha sido un parto difícil (tudi fig)

porriciō -ere (-rēcī ali -rēxī) -rēctum (iz *por-jiciō, [por- (gl. to besedo) in iaciō]; pisava porr- je analogna po porrigō) star. = prōiciō

1. kot relig. t.t. bogovom kot žrtev da(ja)ti, položiti (polagati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati: exta Pl., inter quoius (sc. agnae) exta caesa et porrecta flamen primus vinum legit Varr., secundum has preces cruda exta caesa victima, uti mos est, in mare porricit (nekatere izdaje proiecit) L., exta salsos porriciam in fluctus V.; preg.: inter caesa et porrecta, ut aiunt Ci. ep. med klanjem (živinčet) in žrtvovanjem oz. polaganjem na oltar, tj. v zadnji uri (pred odločitvijo), sl. „tik pred dvanajsto“.

2. roditi (rojevati), da(ja)ti, prinesti (prinašati): seges frumentum porricit Varr.

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

portretíranje (-a) n ritratti, ritrattistica:
med portretiranjem se rad pogovarja mentre ritrae, ama conversare

poslábšanje (-a) n peggioramento, il peggiorare; aggravamento, l'aggravarsi; deterioramento:
poslabšanje vremena peggioramento del tempo
poslabšanje bolezni aggravamento della malattia
poslabšanje odnosov med državami peggioramento dei rapporti fra gli stati

poslédičen (-čna -o) adj. di conseguenza, consecutivo; di effetto:
posledična zveza med pisateljevim življenjem in njegovim delom il nesso causa-effetto fra la vita e l'opera dello scrittore
lingv. posledični stavek proposizione, subordinata consecutiva

pospéšiti pospeševáti to accelerate; to hasten; (hitrost) to speed up; to forward, to promote; to further, to encourage, to advance; (tempo, delo) to urge

pospéšiti, pospeševáti korak to quicken (the) pace
pospéšiti, pospeševáti stike to further (the) relations (med between)
pospéšiti, pospeševáti trgovino to promote, to foster trade

posrédnik (-a) | -ica (-e) m, f mediatore (-trice), intermediario (-a); sensale; agente; mezzano (-a) (tudi pejor.); pren. trait d'union franc.:
borzni posrednik agente di cambio, agente di borsa
posrednik pri stavah allibratore, bookmaker
angl. poslovni posrednik procacciatore di affari, mediatore d'affari
trgovski posrednik agente di commercio
ženitni posrednik paraninfo (-a), pronubo (-a), mediatore (-trice) matrimoniale
biti za posrednika med dvema osebama fare da intermediario fra due persone

posredováti (-újem) imperf., perf.

1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

3. (posegati, ukrepati) intervenire:
ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
posredovati skladbo eseguire un brano musicale

5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere

post¹ [póust] samostalnik
drog, steber, kol
šport vratnica gola, startno mesto (starting-post)
ciljna črta (winning-post)
mineralogija navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudniku

as deaf as a post gluh kakor kanon
to be beaten at the post za las premagan tik pred ciljem
left at the post premagan
from pillar to post od Poncija do Pilata
between you and me and the bed-post na štiri oči, med nama, zaupno
door-post vratnica