Franja

Pomptīnus¹ 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.

1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.

2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L.

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

ponoči je vsaka krava črna frazem
(v določeni situaciji razlike med stvarmi niso očitne) ▸ éjjel minden tehén fekete
Sopomenke: ponoči so vse krave črne

pont [pɔ̃] masculin most; paluba, ladijski krov

le pont (figuré) delavniki, ko se ne dela (npr. med dvema praznikoma)
pont aérien zračni most
pont aux ânes (figuré) oslovski most (Pitagorov izrek), splošno znana banalnost
pont aqueduc, pont-canal masculin akvedukt
pont d'atterrissage pristajalni most, paluba (na letalonosilki)
pont d'autoroute most na avtostradi
pont basculant, à bascule zvrnljiv most
pont de bateaux, de pontons pontonski most
pont cantilever, à consoles most na stebrih
pont en chaînes most na verigah
ponts et chaussées urad za gradajo in vzdrževanje cest
pont de chemin de fer železniški most
pont de circonstance pomožni, zasilni most
pont dormant mostiček (čez jarek)
pont d'envol vzletni most, vzletišče (na letalonosilki)
pont en fer et en acier, métallique železen most
pont-levis masculin, histoire vzdižni most
pont en maçonnerie zidan most
pont roulant tekoči most
pont-route masculin cestni most
pont suspendu viseči most
pont tournant vrtljiv most, (železnica) vrtljiva plošča
navire masculin à trois ponts, un trois- ponts ladja s tremi palubami
constituer, créer une tête de pont (militaire) napraviti mostišče
couper, brûler les ponts (figuré) podreti, požgati vse mostove (za seboj)
couper dans le pont (figuré, populaire) pustiti se prevarati
faire le pont ne delati na delavnik med dvema praznikoma
faire le pont à quelqu'un zavzeti se za koga
faire un pont d'or à quelqu'un nuditi komu veliko plačo, plačilo za neko delo
jeter, lancer un pont (tudi figuré) napraviti most
il passera de l'eau sous le pont avant que ça se fasse (figuré) preteklo bo precej časa, preden bo to narejeno
replier un pont podreti most
servir de pont (figuré) biti posrednik, posredovati
traverser un pont iti čez most

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

popàpučiti se -īm se pocopatiti se, postati copata: kad se opanak popapuči ko se preprost človek prerine med gospodo; popapučeni opanci jara gospoda

popredmetiti glagol
1. lahko izraža negativen odnos (razosebiti) ▸ tárgyiasít
V službi živali popredmetijo, takrat so zanje objekti. ▸ Munka közben az állatokat tárgyiasítják, olyankor objektumként tekintenek rájuk.
Nadaljevanka je med drugim tematizirala to, kako je družba še v šestdesetih sistematično podrejala in popredmetila ženske. ▸ A sorozat többek között azt vizsgálta, hogy a társadalom még az 1960-as években is milyen szisztematikusan rendelte alá és tárgyiasította a nőket.

2. (prikazati konkretno) ▸ láttat, megjelenít, szemléltet
Pogovarjamo se o tem, kaj doživljajo, in to poskušamo popredmetiti v smislu, to je nasilje, to je prestopanje meja. ▸ Beszélünk arról, mit élnek át, és megpróbáljuk láttatni, hogy ez erőszakot jelent, a határok átlépését.
Introspekcija je še vedno prva refleksija, ker hoče popredmetiti naše preteklo izkustvo. ▸ Az introspekció még mindig az első reflexió, mert szemléltetni akarja a múltbeli tapasztalatainkat.

populaire [pɔpülɛr] adjectif ljudski; popularen, priljubljen; masculin, vieilli ljudstvo; féminin cenen prostor (na hipodromih, stadionih ipd.)

chanson féminin, démocratie féminin, front masculin, gouvernement masculin, insurrection féminin, république féminin, art masculin populaire ljudska pesem, demokracija, fronta, vlada, vstaja, republika, umetnost
bal masculin populaire ljudsko rajanje
soupe féminin populaire brezplačna juha za reveže
traditions féminin pluriel populaires ljudske tradicije
se rendre populaire postati priljubljen med ljudstvom

popularity [pɔpjulǽriti] samostalnik
popularnost, priljubljenost (with pri)
razširjenost (among med)

popularizirati glagol
1. (narediti priljubljeno) ▸ népszerűsítSedaj poskušam popularizirati raziskovanje vesolja in naravoslovne znanosti, predvsem med mladino. ▸ Most az űrkutatást és a tudományt próbálom népszerűsíteni – különösen a fiatalok körében.
Smisel nagrad je bil jasen: popularizirati filme in jim z nagradami obenem dajati tudi umetniško vrednost. ▸ A díjak lényege egyértelmű volt: népszerűsíteni a filmeket és a díjakon keresztül művészi értéket adni nekik.

2. lahko izraža negativen odnos (narediti razumljivo širši množici) ▸ népszerűsítTako na Radiu Študent vsak drugi petek že dve leti s posebno oddajo skušajo popularizirati vprašanje duševnega zdravja v Sloveniji. ▸ Két év óta a Radio Študent minden második pénteken külön műsorral próbálja népszerűsíteni a mentális egészség kérdését Szlovéniában.

poravnáti (tla, zemljo) to level, to plane, to flatten, to even; figurativno to arrange, to settle, to balance; (ukrivljeno) to straighten; (pomiriti) to conciliate, to compose; (izenačiti) to equalize; (škodo) to compensate

poravnáti spor to settle a quarrel, to make up
poravnáti dolg to settle (to square) a debt
poravnáti zadevo to straighten a matter out
vse je poravnano med nama we're quits
poravnáti komu škodo za kaj to make it up to someone
morali so mi poravnáti škodo they had to make it up to me
poravnáti se to make an arrangement (z with), to come to an arrangement

porazdelítev distribution ženski spol , répartition ženski spol , partage moški spol

porazdelitev bremen, stroškov répartition des charges, des frais
porazdelitev stroškov med pravdarje (pravno) compensation ženski spol des dépens

porazdelíti to divide; to distribute (one after another)

enakomerno porazdelíti to distribute evenly, to apportion (med between, among)

porazdelíti (-ím) | porazdeljeváti (-újem) perf., imperf. dividere, ripartire, distribuire, (porazdeliti v stopnje) graduare; polit. pejor. lottizzare:
porazdeliti težo na obe nogi distribuire il peso del corpo su ambedue le gambe
porazdeliti dobiček med družabnike dividere gli utili tra i soci
porazdeliti zemljiško površino frazionare la superficie agricola
porazdeliti v stopnje (stopnjevati)
pouk graduare l'insegnamento
porazdeliti vodstvene funkcije pejor. lottizzare le cariche

porazgubíti (-ím)

A) perf. perdere (una cosa dopo l'altra)

B) porazgubíti se (-ím se) | porazgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi, disperdersi, perdersi, scomparire, andarsene, allontanarsi:
steza se je porazgubila med grmovjem il sentiero andava a perdersi tra i cespugli

2. ekst. estinguersi, dileguarsi, dissolversi:
stare navade se porazgubljajo le vecchie usanze si vanno estinguendo

porca -ae, f (porcus)

1. svinja, prasica, pujsa: O., Iuv., Q., Suet., Gell. idr., prius quam messim facies, porcam praecidaneam hoc modo fieri oportet Ca., porcam heredi esse contractam, et habendas triduum ferias Ci., caesā iungebant foedera porcā V., si ture placaris et horna fruge Lares avidaque porca H., exolvit votis hac se tibi virgine porca Mart., effetae tremebundior ubere porcae Col.

2. metaf.
a) leha, ogòn = del njive med dvema razoroma: bene proscissas † cossigerare † ordine porcas bidenti ferro rectas † derevere Acc. fr., porcas pedes quinos latas facito Ca., satum frumentum operiunt in porcis et sulcant fossas Varr., a est autem lira similis ei porcae, quam in sationibus campestribus rustici faciunt, ut uliginem vitent Col.
b) pórka, poljska mera v Hispaniji = 30 čevljev (ok. 10 m) široka in 180 čevljev (ok. 60 m) dolga plasa (= ozek pas travnika ali njive): sed hunc actum provinciae Baeticae rustici agnuam vocant, itemque XXX pedum latitudinem et CLXXX longitudinem porcam dicunt Col.

porculētum -ī, n (porca) leha, ogòn = del njive med dvema razoroma: Umbri et Marsi ad vicenos intermittunt arationis gratia in his, quae vocant porculeta Plin.

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

porod samostalnik
1. (proces rojevanja) ▸ szülésDihalne vaje med nosečnostjo so sestavni del priprave na porod. ▸ A terhesség alatti légzőgyakorlatok a szülésre való felkészülés szerves részét képezik.Povezane iztočnice: naravni porod, prezgodnji porod, predvideni datum poroda, kleščni porod

2. (nastanek) ▸ születés, világra jövetel
Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi ljudem, ki so sodelovali pri porodu države in demokracije? ▸ Nem történt-e valami hasonló azokkal az emberekkel, akik részt vettek az állam és a demokrácia születésében?
Evropska denarna zveza bo kljub težkemu političnemu porodu zaživela. ▸ A nehéz politikai világrajövetele ellenére is műkődőképes lesz az Európai Monetáris Unió.
O vrnitvi enega najbolj priljubljenih stripovskih superjunakov na filmsko platno lahko rečemo, da je bil hud porod. ▸ Elmondhatjuk, hogy nehéz szülés volt az egyik legnépszerűbb képregény-szuperhős visszatérése a mozivászonra.
Pri porodu revije smo se pri zbrali tisti, ki se še posebej zavedamo pomena zapisane besede. ▸ A folyóirat világrajövetelekor mind összegyűltünk, akik különösen tudatában vagyunk az írott szó jelentőségének.