Franja

audiō -īre -īvī (in -iī) -ītum (prim. gr. αἴσϑομαι in αἰσϑάνομαι zaznavam, ἀΐω čujem, lat. oboediō iz *obaudiō).

1. slišati = sluh imeti: apertis atque integris et oculis et auribus nec videre nec audire Ci., ea gens... propter magnitudinem sonitus sensu audiendi caret Ci. nima sluha, je gluh(o), eius ex miseriis videndo fructum caperes maiorem quam audiendo Ci.; occ. poslušati = posluževati se sluha: loquere, audio Ter., audisne ali audin'? Ter. ali poslušaš? audi, Iuppiter, inquit, audite fines... L.

2. s sluhom zazna(va)ti, (za)slišati, (za)čuti koga, kaj, o čem, po slišanju (= po drugih, od drugih, tudi po branju) izvedeti kaj, o čem; abs.: audivi et credo Ter., ades, audi paucis (z malo besedami) Ter., mane audi Pac. fr., se non audivisse, sed vidisse dicit Ci.; pogosto kot vrinek ut audio Ci. kakor slišim, ut audimus L. kakor se sliši, kakor pravijo; z dopolnilom
a) z obj. v acc.: quem ego hic audio? quidnam audio? quod verbum audio? Ter., a. vocem alicuius Pl., Ci., visi audire vocem L. zdelo se jim je, da slišijo glas, vidistis hominem et verba eius audistis Ci., quod Romae audierat, nuntiavit Ci., a. adventum eius Cu.; met.: audite litteras, decretum praetoris Ci.; v pass. z nom.: auditus est strepitus cum fremitu Ci., legionum seditio audita est aliquando T. slišalo se je o..., missis... copiis, quae ex longinquo in maius audiebantur T. ki jih je govorica zaradi daljave povečevala, carmina non prius audita H. ne prej slišane; z grškim dat.: cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., exclamat, ita ut populo patribusque audita vox pariter sit L., Iulius Vargus nondum mihi visus ac ne auditus quidem Plin. iun.; pogosto v absolutnem abl.: hāc auditā pugna, clamore audito C., auditis hostium copiis L., audita mutatione principis T.; z dvojnim acc.: te, ut spero, propediem censorem audiemus Ci. ep.; v pass. z dvojnim nom.: tantum Camillus auditus imperator terroris intulerat L. vest, da je Kamil vojskovodja, tubarum sonus multiplex auditur Iust. se sliši kakor kaj pomnoženega, se pomnožuje; subst. pt. pf. audītum -ī, n kar se je izvedelo po slišanju, govorica, glas: cum peribat, vidi, non ex audito arguo Pl., nihil habeo praeter auditum Ci., audito fuit eruditior Vell.
b) z neodvisnim govorom: audies: „o virum fortem“ Ci. slišal boš, govorilo se bo o tebi, audit continuo: „quis homo hic aut quo patre natus?“ H., quam multas matres audivi illo tempore: „quidnam volui, quae peperi?“ Sen. rh. sem slišal govoriti, audivi veterem convivam: „hic nescio quid boni debet esse“ Petr.
c) z ACI: audivit Dioni cuidam permagnam venisse hereditatem Ci., regem nostrum Cluilium causam huiusce esse belli audisse videor L. slišal sem, kakor se mi zdi, da..., audiet cives acuisse ferrum H.; tako tudi (pri zgodovinopiscih) kot absolutni abl. audītō dobivši vest: audito Machanidam refugisse Lacedaemonem L., audito venisse missu Agrippinae nuntium T.; v pass. z NCI: Bibulus nondum audiebatur esse in Syria Ci. ep., Caesar a Gergovia discessisse audiebatur C.; pri neposrednem zaznavanju acc. s pt.: idque Socratem... audio dicentem Ci., ut neque eum querentem quisquam audierit N. ga ni slišal tožiti.
č) z odvisnim vprašanjem: praetereuntes audiebant, quid praeco enumeraret Ci., volo tamen audire, quid sit, propter quod... L. rad bi vendar slišal, auditisne, ut poena mea postuletur? T. kako se zahteva...
d) s quod, cum, dum: quod de capite iste dempsit, quo tandem modo vobis... audiendum videtur? Ci., saepe soleo audire Roscium, cum ita dicat Ci., auditus est certe, dum ex eo quaerit Suet.; od kod? z e(x): noctu audita (est) ex delubro vox L., e Macedonum castris signorum concentur... audiebatur Cu.; pren. od kod? = od koga? unde quidque auditum dicant Pl., is, unde te audisse dicis Ci., unde vix ter in anno nuntium audite possunt Ci.; večinoma pa s praep.: quod facinus (scelus) ex te audio? Pl., e Davo audivi Ter., quando hoc quisquam ex te (iz tvojih ust), Caesar, audivit? Ci., audiere ab novo duce novum consilium L., audivi a (ex) maioribus natu Ci.; redkeje v tem pomenu z de: saepe hoc audivi de patre et de socero meo Ci.; o kom ali o čem? z de: illos etiam (convenire aveo), de quibus audivi et legi Ci., cum de te ex te ipso (= iz tvojih pisem) audiebam Ci. ep., quod quisque eorum de quaque re audierit C., credit de suo adventu esse auditum N.; zoper koga? z in in acc.: quod se in eum audisse dixisset Ci. ker je bil trdil, da je slišal nekaj neprijetnega o njem.

3. occ.
a) (po)slušati (kako govorečo osebo, kako poročilo): audiamus igitur Sextilium! Ci., cum audiretur silentio M. Caelius tribunus plebis Ci., Rhodii cum silentio auditi sunt L., ne in senatu quidem aequis auribus audiebatur L., non secundis auribus patrum auditus est consul L., id Philotas haud iniquo animo audiebat Cu., rex audivit de pace L. je poslušal mirovne pogoje, Archias audiebatur a M. Marcello Ci. = Arhiji so bila vrata M. Marcela vedno odprta, legationes audire Suet. = predse pustiti (namreč na zaslišanje); z grškim dat.: auctores (svetovalci) signa relinquendi... universis exercitibus palam in contione audiuntur L.; Poseb. (o učencu ali poslušalcu) poslušati kakega učitelja, poslušati (obiskovati, hoditi na) koga predavanja ali predavanje o čem: studiosus audiendi N., Cleanthes..., qui Zenonem audivit Ci., audivi Metrodorum, cum de his ipsis rebus disputaret Ci., in astrologia C. Sulpicium audivimus Ci., cotidie ad audiendum aliquem ventitare Plin. iun.; subst. pt. pr. audiēns -entis, m α) slušatelj, poslušalec: audientis animum movere, animos audientium permovere ali inflammare Ci., Hanno... non cum assensu audientium egit L., movere audientium affectus Q. β) poslušalec krščanskega pouka, katehumen, novovernik: Tert.
b) (o sodniku) zasliš(ev)ati, izpraš(ev)ati: aliis audientiubus iudicibus, aliis sententiam ferentibus C., semel auditis testibus condemnati sunt Ci., a. de ambitu Ci., (Rhadamanthus) audit dolos V., a. servum Suet., cum de vinculis educitur audiendus Amm. na zaslišanje.
c) uslišati: Curio ubi... neque cohortationes suas neque preces auditas vidit C., in quo di immortales meas preces audiverunt Ci., veluti sensisset auditas preces L., audiit et caeli genitor... intonuit laevum V., audivere, Lyce, di mea vota H., laborantes utero puellas ter vocata audis H., a. orantem O., audiat aversā non meus aure dens Tib.
č) pritrjujoč poslušati = pritegniti (pritegovati) komu, čemu, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu, prizna(va)ti, prista(ja)ti na kaj, verjeti: nec Homerum audio, qui... ait... Ci., tanta imbueremur superstitione, si vos audire vellemus Ci., si fabulas audire volumus Ci.; abs. audio (to) rad slišim = priznavam, že verjamem, to velja, to je nekaj, dobro: istum exheredare in animo habebat: audio, nunc dicis aliquid, quod ad rem pertineat Ci.; nil audio Ter. nič nočem slišati, nič ne maram vedeti (o nobenem ugovoru), non audio Ci. o tem ne maram nič slišati, tega ne prizna(va)m, na to ne pristanem, to ne velja, to pa ne.
d) (po)slušati koga ali kaj = poslušen (pokoren) biti komu, čemu, pokoriti se komu, čemu; z acc.: sapientiam istam Ci., te audi, tibi obtempera Ci. ep., si me audiatis L., si me satis audias H.; pesn. o stvareh: neque audit currus habenas V., nec quae (sagitta) magis audiat arcum O.; tako tudi: cornum maxime audit sorbus Plin.; predklas. in poklas. tudi z dat.: istis magis audiendum quam auscultandum censeo Pac. ap. Ci., sibi potius audirent Ap.; v reklu: dicto (dat.) audientem esse na besedo poslušen (pokoren) biti: non fore dicto audientes milites C., qui dicto audientes in tanta re non fuissent Ci., villicus domino dicto audiens sit Ca., si potest tibi dicto audiens esse quisquam Ci., ne plebs nobis dicto audiens... sit L., dicto audiens fuit iussis absentium magistratuum N.

4. „slišati se imenovati“ = imenovati (zvati, klicati) se da(ja)ti, imenovan biti, imeti (šteti) se za koga, kaj, veljati za koga, kaj, sloveti: rexque paterque audisti coram H., Matutine pater, seu Iane libentius audis H., si curas esse, quod audis H. za kar veljaš, za kar te imajo, subtilis veterum iudex et callidus audis H. slavijo te kot...; z inf.: solum, quod quondam... fodisse... audit... Amphitryoniades Cat.; z adv. bene audire (= καλῶς ἀκούειν) hvaljen biti, po dobrem sloveti, na dobrem glasu biti, dobrega slovesa biti, male (redkeje graviter) audire (= κακῶς ἀκούειν) grajan (zmerjan) biti, po slabem sloveti, na slabem glasu biti, slabega slovesa biti: benedictis si certasset, audisset bene Ter., innocentes ergo et verecundi sunt, ut bene audiant et rumorem bonum colligant Ci., si herum insimulabis avaritiae, male audies Ter., erat surdaster M. Crassus, sed aliud molestius, quod male audiebat Ci., insuetus male audiendi N., amici Appii..., qui me idcirco putent bene audire, velle, ut ille male audiat Ci. ep.; od koga? pri kom? velle bene audire a parentibus, a propinquis, a bonis etiam viris Ci., ab ipsis inimicis male audire Q.; po čem? zaradi česa? z abl.: quod illorum culpa se minus commode audire arbitrarentur Ci. na slabšem glasu, iterum falso crimine male audit Sen. rh.; v pozni lat. glede na kaj z in in abl.: male audire in Maevia Galla nupta Macr., male audire in scortis Ps.-Q.

5. pren. gram. (poklas.)
a) kaj v tem ali onem smislu slišati = kaj v tem ali onem smislu pojmiti, ume(va)ti: Vulcanum pro igne vulgo audimus Q., sic enim auditur et depugnares Q., hoc pro pleno atque perfecto auditur Gell., ut sic audias „subruptum“ tamquam „certamen erit“ Gell.
b) kako besedo obenem z drugo slišati = razume(va)ti, v mislih dostaviti (dostavljati): simul enim auditur coepit Q.

Opomba: Kontr. impf. (pesn.) audībat O., audībant Cat.; druge skrčene oblike: audīn' (= audisne) Pl., Ter., audisse, audissem, audisset, audisti(s) Pl., Ter., Ci. idr., auditin (= audivistine) Pl., audivistin (= audivistine) Pl.; star. fut. (pesn.) audībo Enn., audībis Enn., Caecil. fr., Pl. — Svetopisemska latinščina ta glagol veže v različnih pomenih tudi z gen. (prim. sl. poslušati česa).

audītor -ōris, m (audīre)

1. slušatelj, poslušalec: auditorum multitudo, auditorum prudentia Ci., discerni potest credulus auditor ab sapienti iudice Ci., alicui auditorem venite Ci. kot poslušalec priti, praebere se alicui attentum auditorem Ci.

2. occ.
a) slušatelj kakega učitelja, učenec: Ptolemaeus Theophrasti auditor Ci., fuerat (Euripides) auditor Anaxagorae Ci., auditor et discipulus Platonis Ci., excitat auditor studium O.
b) sodnik zasliševalec: Cod. Th.

3. pren. bralec, čitalec: potius cognationi verborum quam auditori calumnianti geremus morem Varr.

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

Aufidus -ī, m Avfid (zdaj Ofanto), glavna apulska reka, v začetku hudournik, ki pa pozneje teče počasneje: L., V., Mel., Plin., acer, violens, longe sonans H.; kot adj. Aufidus 3 Avfidov: stagna Aufida Sil.

aufspielen igrati, zaigrati; sich aufspielen delati se važnega, važiti se; sich aufspielen als nastopati kot

Augapfel, der, zrklo; figurativ punčica očesa; wie den Augapfel hüten varovati kot punčico svojega očesa

augur -guris, m (avis, prim. auspex) ptičegled(ec), avgur. Augures so bili v Rimu zelo spoštovana svečeniška družba, ki je bila sestavljena sprva iz dveh ali treh, po l. 300 iz 9, po Suli pa iz 15 članov, ki so pripadali najimenitnejšim rim. rodbinam; družba se je dopolnjevala po kooptaciji. Avguri so s svojo vedo razodevali prihodnost; vedeževali so iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja, pa tudi iz raznih nebesnih prikazni idr.: Varr., Ci., L., augures sunt, qui volatus avium et voces intendunt Isid., quinque genera signorum observant augures: ex caelo, ex avibus, ex tripudiis, ex quadrupedibus, ex diris Fest. Od tod pesn. sinekdoha = vedež(evalec), prerok: Acc. ap. Gell., aug. Apollo, Phoebus H., Argivus (= Amphiaraus) H., aug. veri providus Thestorides (= Calchas) O., aug. nocturnae imaginis O. razlagalec nočne (sanjske) prikazni, tibi iam videor Dodonā verior augur? Pr., pessimus in dubiis augur timor Stat.; kot fem. = prerokinja: aquae augur annosa cornix H. dež napovedujoča, simque augur cassa futuri! Stat.; kot neutr.: oracla augura Acc. ap. Non. prerokujoča (prim.: hic, haec, hoc augur Prob.).

Opomba: Po P. F. je augur „ab avibus gerendoque dictus“ (torej = aviger); od tod st.lat. obl. auger: Prisc.

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.

augurō -āre -āvī -ātum (augur)

1. avgurovati, avgurije prirediti (prirejati), opraviti (opravljati), znamenja opazovati in razlagati; z acc. stvari, zaradi katere se prirejajo avguriji: sacerdotes vineta virgetaque et salutem populi auguranto Ci.; v pass.: nam quod... praepotens, pulcherrime auguratum est Acc. ap. Ci., auguratus locus Ci. po avguriju posvečen, tako tudi auguratum templum L.; v absolutnem abl. augurātō po opaženih in razloženih znamenjih, po prirejenem avguriju, priredivši avgurij = po volji bogov: Suet., Romulus augurato urbe condenda regnum adeptus est L., cum augurato liberaretur Capitolium L.

2. pren.
a) oculis investigans astute augura Pl. oprezaj kakor kak avgur.
b) vedeževati, prerokovati: si satis recte aut verā ratione augurem Acc. ap. Non., cui quidem utinam vere... ante auguraverim Ci. ap. Non., aug. sibi annos longos Val. Fl.
c) prej čutiti, slutiti, misliti: si quid veri mens augurat V., propemodum animus coniecturā de errore eius augurat Pac. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: praesentit animus et augurat quodammodo, quae futura sit suavitas Ci. ap. Non. — Pogosteje med. auguror -ārī -ātus sum

1. avgurovati, avgurije prirediti (prirejati), znamenja opazovati in razlagati, (kot vedež) napoved(ov)ati, prerokovati, vedeževati: non... ex alitis volatu... tibi auguror Ci. ep., et in Persis augurantur et divinant magi Ci., in augurando Suet., augurandi disciplina Gell.; z acc.: Calchas, qui ex passerum numero belli Troiani annos auguratus est Ci.

2. pren.
a) sploh kaj prihodnjega napoved(ov)ati, prerokovati: (Theramenes) ei mortem est auguratus Ci., motu eius (canis) imperia augurantes Plin.; z odvisnim vprašanjem: de C. autem Gracchi tribunatu quid exspectem, non libet augurari Ci.; z ACI: quam (diem) non procul auguror esse O.
b) prej čutiti, slutiti, domnevati, misliti, meniti, sklepati iz česa: animi futura augurantur Ci., quantum ego opinione auguror ali quantum auguror coniecturā Ci., bella civilia mentibus augurantur Cu., aug. falsa per metum Cu., ex vultu alicuius interrito certam spem victoriae Cu. vnaprej trdno upati na zmago, futurae pugnae fortunam ipso cantu augurantur T. ugibajo, adversa secundis, futura praeteritis aug. Plin. iun.; z odvisnim vprašanjem: cum ex nomine istius, quid iste in provincia facturus esset, perridicule homines augurabantur Ci., quantum inde abesset mare,... caeca aestimatio augurabantur Cu.; z ACI: recte auguraris de me..., nihil abesse a me longius crudelitate C. in Ci. ep. (ad Attic.), hac (voluntate) ego contentos auguror esse deos O., Macedones iter iaciendo operi monstrasse eam augurabantur Cu.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

au pair [opêr] (varuška) franc. f inv.
delati kot au pair lavorare come au pair

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.

aus² Adverb

1. (beendet) pri koncu, končan; es ist aus konec je

2. Licht: ugasnjen

3. (draußen) zunaj, ven; aus sein biti zunaj; aus gehen iti ven

4. von (hier) aus od (tu) von mir aus kar se mene tiče, zavoljo mene; von sich aus sam od sebe; von Haus aus pravzaprav; bei jemandem ein und aus gehen biti domač, biti kot doma, biti (kje) kuhan in pečen; weder ein noch aus wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

auscultātiō -ōnis, f (auscultāre)

1. prisluškovanje (kot posel prisluškovalca), prišepetavanje: Sen. ph.

2. poslušanje, poslušnost; z dat.: quid mihi scelesto tibi erat auscultatio? Pl.

Auslösefunktion, die, Auslösefunktion haben sprožati, delovati kot sprožilec

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

auspex -spicis, m, redkeje (pesn.) f (avis in specere)

1. ptičegled(ec), ki vedežuje iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja (starejše ime za avgura): providus H., latores et auspices legis curiatae Ci. ep. o Cezarju, ki je kot konz. predlagal ta zakon, in o Pompeju, ki je kot avgur k temu priredil avspicije; o ptičih, ki dajejo znamenja: hi (galli gallinacei) victoriarum omnium auspices Plin. naznanjevalci.

2. pren.
a) voditelj, varuh, zavetnik, zaščitnik: nil desperandum Teucro duce et auspice Teucro H., te auspice O., auspice Phoebo Stat., divis (dis) auspicibus V., auspicibus deis O., auspices operum coeptorum V. pospeševalci, auspice Musā H. = adiuvante Musā.
b) zakonski posrednik (o osebi, ki je posredovala pri sklepanju zakona, prejemanju dote, prirejanju svatovščine idr.: Ci. idr., velut auspicibus nobilissimis populis deductas esse L., illam audisse auspicum verba T.
c) (o rečeh) ugodno znamenje dajajoč, ugoden: auspice dextrā Sen. tr.