Franja

míza table

čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table

míza table ženski spol

čajna miza table à thé
igralna miza table de jeu
operacijska miza table d'opération, familiarno billard moški spol
pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
raztezna miza table à rallonges
risalna miza table à dessin(er)
servirna miza desserte ženski spol, servante ženski spol
stikalna miza (elektrika) pupitre moški spol ds commande (ali de distribution)
toaletna miza toilette ženski spol
točilna miza comptoir moški spol, familiarno zinc
sesti k mizi, za mizo se mettre à table, s'attabler
pripraviti mizo mettre (ali dresser) la table (ali le couvert)
na mizo nositi apporter (sur la table), servir
mizo pospraviti desservir, ôter le couvert
ločitev od mize in postelje (pravno) séparation ženski spol de corps et de biens
okrogla miza (tudi, figurativno) table ronde

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

míza mesa f

pri mizi a la mesa
čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
jedilna miza mesa f de(l) comedor
raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
servisna miza trinchero m
toaletna miza tocador m
točilna miza mostrador m
ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
sesti k mizi sentarse a la mesa
vstati od mize levantarse de la mesa
igralna miza mesa de juego
okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)

mōbilis -e, adv. mōbiliter (movēre)

1. lahko premičen, gibljiv, gibčen, okreten, hiter, uren, brz, mobilen: Lucr., Pers., turris Ci., folia O., H., oculi lubrici et mobiles Ci. migotave, rivi H. vijugajoči, vijoči se, dentium mobiles Plin. majavi, Iuppiter (kot kip) manu mobilis Plin., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl. brzonog in brzorok, urnih nog in hitrih rok, nervis alienis mobile lignum H. cepetavček, lesen možicelj, marioneta, pajac, mobiliter palpitare Ci., mobiliter ferri, reverti mobilius Lucr., ad bellum mobiliter celeriterque excitari C. lahko in hitro; kot jur. t.t. premično imetje, premičnine: res mobiles Ulp. (Dig.) ali census mobilis Amm.

2. metaf.
a) spremenljiv, nestanoviten, nestalen, omahljiv (naspr. constans, stabilis): Plin. iun., Sen. ph., populus N., Quirites H., animus, voluntas Ci., res humanae fluxae et mobiles S., Galli in capiendis consiliis mobiles C., gens ad omnem auram spei mobilis L. spremenljiv kakor vreme.
b) gibek, gibčen, razgiban, živ(ahen), okreten, vodljiv, upogljiv, uklonljiv, razburljiv, vzdražljiv, razdražljiv: mens, animi natura Lucr., ingenium Sen. ph., Vitr., dum faciles animi iuvenum, dum mobilis aetas V., populus mobilior ad cupiditatem agri L. bolj nagnjen k, parvis rebus mobilis animus L. občutljiv za, mobilior fervor, mobilissimus ardor Ci.

mobilitare v. tr. (pres. mobilito)

1. voj. mobilizirati

2. pren. mobilizirati, pritegniti (k delu); vključiti, vključevati:
sono stati mobilitati i migliori cervelli del paese k delu so pritegnili najboljše ume v deželi

móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
mišična móč muscular power
čarovna móč magic power
delovna móč working power, worker
delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
gonilna móč motive power
kupna móč buying (ali purchasing) power
konjska móč horsepower (krajšava: HP)
prebojna móč penetrating power
učna móč qualified teacher
duhovna, duševna móč strength of mind
moška móč vigour, virility
telesna móč physical strength
obrambna móč total defence potential
udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
ustvarjalna móč creative power
móč usode power of fate
móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
dejanska móč actual power, real power
zakonska móč legal force
móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
kipeč od móči vigorous
poln móči powerful, vigorous, full of energy
v polni mladostni móči in the full vigour of youth
preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
izguba móči loss of strength
po svojih móčeh as one is able
z združenimi móčmi shoulder to shoulder
s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
biti v móči (o zakonu) to be in force
to ni v moji móči that's beyond my power
storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
to presega moje móči that's too much for me
razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
teči na vso móč to run at full speed
na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
v slogi je móč unity makes strength

móč force ženski spol , vigueur ženski spol , puissance ženski spol , pouvoir moški spol , énergie ženski spol , faculté ženski spol

brez moči sans force, impuissant, faible, nul
čarobna moč pouvoir moški spol (ali vertu ženski spol) magique
davčna moč capacité ženski spol fiscale (ali contributive), possibilités fiscales
delovna moč capacité (ali puissance, intensité ženski spol, potentiel moški spol) de travail
gonilna moč force motrice (ali de propulsion)
kupna moč pouvoir d'achat
moška moč force virile
pomožna moč aide moški spol, ženski spol, auxiliaire moški spol, ženski spol
prebojna moč force percutante (ali de pénétration)
telesna moč force physique (ali corporelle)
učna moč enseignant moški spol, instituteur moški spol, maître moški spol
udarna moč puissance (ali force) de frappe, force combative, puissance de combat (ali de choc), potentiel militaire
ustvarjalna moč puissance (ali énergie, activité) créatrice, capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces ženski spol množine
moč volje (force de) volonté ženski spol, énergie ženski spol
zdravilna moč vertu ženski spol curative (ali thérapeutique, médicinale)
z lastno močjo, z lastnimi močmi par mes (tes, ses itd.) propres moyens
z vso močjo de toutes mes (tes itd.) forces
ni v moji moči je n'ai pas le pouvoir de, je ne suis pas en mesure (ali en état) de
biti na koncu svojih moči être au bout de ses forces
kar je v moji moči ce qui est en mon pouvoir
napeti vse svoje moči déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts
to presega moje moči cela dépasse mes forces, c'est au-dessus de mes forces
priri spet k moči retrouver (ali recouvrer) ses forces, reprendre des forces
zbirati moči rassembler ses forces

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

moč navade fuerza de la costumbre
z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
s polno močjo (o ladji) a toda máquina
z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
delovna moč mano f de obra; personal m
konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
davčna moč capacidad f contributiva
kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
gonilna moč (teh) fuerza motriz
moška moč fuerza viril; virilidad f
moralna moč virtud f
moč volje fuerza de voluntad
obrambna moč fuerza defensiva
orjaška moč fuerza hercúlea
prebojna moč fuerza de percusión
telesna moč fuerza física
učna moč maestro m, profesor m
udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
ustvarjalna moč fuerza creativa
vlečna moč fuerza de tracción
zdravilna moč virtud f curativa
moč usode la fuerza del sino
biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
zbirati moči hacer acopio de fuerzas
napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance

moderātrīx -īcis, f (fem. k moderātor)

1. ravnateljica, usmerjevalka, vladarica, upravljavka (upravljalka), voditeljica: materiae universae fictricem et moderatricem divinam providentiam esse Ci., curia m. officii Ci. napeljevalka k, res publica m. omnium factorum Ci. določevalka.

2. „umerjalka“, umirjevalka, zadrževalka, krotiteljica: ut illaec hodie quot modis moderatrix linguae fuit Pl., temperantia est m. omnium commotionum Ci.

modiolus -ī, m (demin. k modius) „merica“

1. posoda za pitje: Dig.

2. vedro ali oboj pri zajemalnem (vodnem) kolesu: modioli quadrati Vitr., modioli gemelli Vitr. „škornja“, trobi, cevi za bate (pri mehanskih napravah).

3. okrov, ohišje vrvi pri balistah in katapultih: Vitr.

4. pesto = osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: Plin., Vitr.; tudi pri stiskalnici za olje: Ca.

5. medicinski instrument, vrtalo z nazobčanim robom, lobanjski sveder, trepan (= gr. χοινίκιον): Cels.

modulātrīx -īcis, f (fem. k modulātor) „umerjalka“, uravnalka, urejevalka: Tert.

modulus -ī, m (demin. k modus)

1. mera, merilo: Varr., Suet., homo moduli bipedalis H. dva čevlja, laket dolg možiček; preg.: metiri se suo modulo ac pede H. meriti se s svojim merilom = zadovoljen biti s svojim stanom; pren.: ego pro meo modulo vestigia sequens apostolorum Aug. po svojih močeh.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. merilo, osnovna mera (gr. ἐμβάτης), tj. enota, po kateri se označuje višina in debelina stebrov ter določa sorazmerna velikost vsakega okraska: Vitr.
b) kot vodogradbeni t.t. mera (merilo) cevi: Front.
c) kot glasbeni t.t. takt, mera, ritem, tonovski način, napev, melodija: moduli Lydii Plin., m. verborum Gell., dulcissimis modulis animos audientium remulcebant Ap., dulces lyrae moduli Amm., flebilibus modulis Aus.

moechillus -ī, m (demin. k moechus) prešuštnik, ljubimec: Cat. (?).

molčéčnost taciturnity, reticence, secrecy, discretion

zavezan k molčéčnosti bound to secrecy

mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)

I. trans.

1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!

2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —

II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.

Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr.

molítev prayer

molítev pred jedjo in po jedi grace
sestanek vernikov k molítvi prayer meeting
opravljati molítev to say one's prayers, (pred jedjo in po jedi) to say grace (before meals, after meals)
uslišati molítev to answer a prayer

molíti, (môlim) prier, faire sa prière (ali ses oraisons) , dire ses prières

moliti k Bogu prier Dieu, adresser sa prière à Dieu
moliti očenaš dire (ali réciter) le Notre Père
pobožno moliti prier avec recueillement

molíti (mólim) imperf.

1. rel. pregare; recitare la preghiera; knjiž. orare:
moliti k Bogu pregare Dio
moliti očenaš, rožni venec recitare il Padrenostro, il rosario
goreče, pobožno moliti pregare devotamente

2. adorare, venerare:
moliti malike adorare gli idoli
pren. moliti mamona venerare mammone