Franja

Zadetki iskanja

  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • Rihard Levjesrčni stalna zveza
    zgodovina (angleški kralj) ▸ Oroszlánszívű Richárd [angol király]
    Sopomenke: Rihard I., Rihard I. Levjesrčni
  • rilčast (-a, -o) rüsselförmig
    rilčasta pijavka der Rüsselegel
    rilčasta pritlikava antilopa die Rüsselzwergantilope
    rilčast i medved der Rüsselbär
    rilčasti gad die Aspisviper
  • Rimska republika stalna zveza
    tudi rimska republika (država) ▸ Római Köztársaság, római köztársaság
    Leta 509 pr. n. št. je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št. ▸ I. e. 509-ben megalapították a Római Köztársaságot (Repubblica Romana), amely az i. e. 1. évszázadig maradt fenn.
    Leta 509 pred našim štetjem je nastala rimska republika. ▸ Időszámításunk előtt 509-ben alakult meg a római köztársaság.
  • Rimsko cesarstvo stalna zveza
    tudi z malo začetnico, zgodovina (država) ▸ Római Birodalom
    Oton I. se je dal leta 962 v Rimu kronati za rimskega cesarja, država pa je bila Rimsko cesarstvo. ▸ I. Ottót 962-ben Rómában római császárrá koronáztatta magát, az állam pedig a Római Birodalom volt.
    Po novem odkritju mesta v 19. stoletju je antična kultura Rimskega cesarstva močno vplivala na tedanje umetnike. ▸ A város 19. századi újbóli felfedezése után a Római Birodalom ókori kultúrája nagy hatással volt az akkori művészekre.
    V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.
    Sopomenke: Rimski imperij
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • rítem (-tma) m

    1. ritmo:
    srčni ritem ritmo cardiaco
    ritem dihanja, hoje, plesa ritmo della respirazione, del passo, della danza
    ritem letnih časov il ritmo delle stagioni
    počasen, poskočen ritem ritmo lento, vivace
    ritem oblik il ritmo delle forme

    2. muz. ritmo:
    melodija, harmonija in ritem melodia, armonia e ritmo
    ritmi črnske glasbe i ritmi della musica nera

    3. lit. ritmo; timbro:
    ritem verza il ritmo del verso
  • ríti (ríjem) imperf.

    1. grufolare, frugolare; scavare; ruspare:
    prašiči rijejo po blatu i maiali grufolano nel fango

    2. penetrare; farsi largo:
    riti skozi množico farsi largo fra la folla

    3. pren. rovistare, frugare

    4. pren. vivacchiare, stentare, tirare a campare
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • rodíti to bear; to give birth (sina to a son); to be delivered of a child; to bring forth; figurativno to generate, to bear fruit

    prezgodaj rodíti (splaviti) to miscarry
    rodíti se to be born
    rodil se mu je sin he had a son born to him
    nisem se včeraj rodil (figurativno, nisem tako neumen) I was not born yesterday
    to drevo slabó rodi this tree is a poor fruiter
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • rôgelj (-glja) m

    1. punta (della stella, della forchetta); rebbio (della forca); corno (della mezzaluna, del colletto) pren.
    gorski roglji picchi montani
    star. klobuk na tri roglje tricorno
    muz. roglja glasbenih vilic i rebbi del diapason

    2. corno (di camoscio, di capriolo)

    3. teh. incastro

    4. bot. penna (della foglia pennata)
  • rók (-a) m termine; scadenza:
    držati se rokov rispettare i termini
    določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
    podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
    plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
    članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
    dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
    šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
    trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
    čakalni rok tempo di attesa
    šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
    šol. izpitni rok sessione degli esami
    voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
    civilno služenje vojaškega roka servizio civile
  • rôka hand, (do rame) arm

    brez rôke handless, armless
    v rôki in one's hand
    pri rôki at hand, near at hand; available
    od rôke do rôke from hand to hand
    pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
    rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
    rôke proč! hands off!
    z rôko v rôki hand in hand, jointly
    s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
    z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
    rôko na srcé! hand on heart!
    močna rôka strong hand
    žuljava rôka a callous palm
    moja desna rôka (figurativno) my second self
    on je moja desna rôka he is my right-hand man
    polna rôka a handful
    narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
    od rôk (oddaljen) out of the way
    praznih rôk empty-handed
    na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
    risanje s prosto rôko freehand drawing
    držeč se za rôke hand in hand
    prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
    z dvignjeno rôko (with) hand upraised
    z rôkami uprtimi v boke akimbo
    držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
    iz prve rôke at first hand
    ne da bi rôko premaknil hands down
    boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
    braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
    dati v rôko, rôke to hand
    dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
    dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
    dvigniti rôke to lift up one's hands
    dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
    dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
    rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
    imeti pri rôki to have at hand
    imeti polne rôke dela to have one's hands full
    imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
    imeti proste rôke (figurativno) to have free play
    imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
    dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
    imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
    iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
    iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
    lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
    to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
    izpustiti iz rôke, iz rok to let go
    posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
    delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
    kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
    mahati z rôkami to gesticulate
    ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
    méti si rôke to rub one's hands
    nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
    nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
    pasti komu v rôke to fall into someone's hands
    prijeti za rôko to take by the hand
    ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
    pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
    podaj mu rôko! shake hands with him!
    prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
    preiti v druge rôke to change hands
    prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
    pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
    položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
    položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
    položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
    podati si rôke to shake hands
    sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
    prekrižati rôke to cross one's arms
    stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
    stiskati rôko v pest to clench one's fist
    stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
    vzeti v rôke to take in hand, to undertake
    zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
    fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
    zlomiti si rôko to break one's arm
    rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
    umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
    rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
    z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
    živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
    bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush
  • rokavíca glove

    boksarske rokavíce boxing gloves pl, mittens pl
    rokavíca za mečevanje fencing glove
    glacé rokavíce kid gloves pl; (palčnik) mitten, mitt
    viteška, železna rokavíca gauntlet
    pletene rokavíce knitted gloves
    podložene rokavíce lined gloves
    toaletna rokavíca washingglove, glove-sponge
    usnjene rokavíce leather gloves
    katero velikost rokavíc imate? what size do you take in gloves?
    izgubil sem par k tej rokavíci I have lost the companion to this glove
    natakniti rokavíce to pull on (ali to put on) one's gloves
    odložiti, sleči rokavíce to pull off (ali to take off) one's gloves
    z rokavícami ravnati s kom to handle someone with kid gloves
    obravnavati stvar brez rokavíc (figurativno) to handle a matter with the gloves off
    ta obleka se ti prilega kot rokavíca that dress fits you like a glove
    vreči komu rokavíco (figurativno, izzvati) to throw down (ali to cast down) the gauntlet, to challenge
  • rokavíca (-e) f guanto:
    natakniti, sneti rokavice mettersi, togliersi i guanti
    gumijaste, usnjene, volnene rokavice guanti di gomma, di pelle, di lana
    brezpalčne rokavice mezzi guanti
    palčne rokavice manopole, muffole
    dolge rokavice guanti lunghi
    šport. boksarske rokavice guantoni da boxe
    smučarske rokavice guanti da sci
    star. vreči, pobrati rokavico gettare, raccogliere il guanto; sfidare, raccogliere la sfida
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    elektr., teh. izolirne, varilske rokavice guanti per elettricisti, per saldatori; guanti isolanti
    voj., hist. železna rokavica guanto di ferro
  • román (-a) m lit. romanzo:
    ideja, poglavje, zgodba romana concetto, capitolo, trama del romanzo
    osebe v romanu i personaggi del romanzo
    biografski, kriminalni, ljubezenski roman romanzo biografico, giallo, d'amore
    realistični, satirični, viteški, zgodovinski roman romanzo realistico, satirico, cavalleresco, storico
    roman v pismih romanzo epistolare
    roman v nadaljevanjih romanzo d'appendice, a puntate
    ciklični, vzgojni, filozofski roman romanzo ciclico, educativo, filosofico
    roman v slikah fotoromanzo
  • rópati (-am) imperf.

    1. rubare, derubare, scassinare, saccheggiare, rapinare, depredare:
    ropati denar in dragocenosti rubare denaro e preziosi
    ropati karavane depredare le carovane
    ropati banke rapinare, scassinare le banche
    ropati trgovine depredare i negozi
    sovražni vojaki so ropali po mestu i soldati nemici misero a sacco la città

    2. sfruttare