Franja

pločevínast de hojalata

pločevinasta obloga (oboj, opaž) revestimiento m de chapa
pločevinasta posoda vasijas f pl de hojalata

plód fruto m (tudi fig) ; fig resultado m , producto m

telesni plod embrión m, feto m
plod domišljije visión f, quimera f; fantasía f

plôha (deževna) aguacero m , chaparrón m , chubasco m ; (s točo) granizada f

ploha besed redundancia f, fam verborrea f

plôšča placa f (tudi fot)

gramofonska plošča disco m (de gramófono)
kamnita plošča losa f
kovinska plošča plancha f
nagrobna plošča lápida f
hladna plošča (jed) plato m de fiambres variados
obračalna (železniška) plošča placa giratoria
spominska plošča placa f (ali lápida f) conmemorativa
stikalna plošča (el) cuadro m de distribución
vezana plošča tablero m contrachapeado
steklena plošča placa de vidrio

plóščica plaquita f ; chapita f

ploščica čokolade tableta f de chocolate
spoznavna ploščica placa f de identidad f; (kahelnica) azulejo m

ploščínski

ploščinska mera medida f de superficie

plôvec (ptič) ave f acuática, ave palmípeda ; (kamen) piedra f pómez

plovci (ptiči) palmípedas f pl

plóven navegable

plovne vode aguas f pl navegables
plovne poti rutas f pl navegables

plúral plural m

tvorba plurala formación f del plural

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

plúta, plutovína corcho m

peta, (podplat) iz plute tacón m (plantilla f) de corcho
zamašek iz plute tapón de corcho
pas iz plute za plavanje corchos m pl de baño; corchos para nadar
rešilni telovnik iz plute chaleco m salvavidas (de corcho)

pnevmátičen neumático

pnevmatična blazina almojada f neumática

pobég evasión f ; huida f ; fuga f

poskus pobega tentativa f de fuga
pobeg (voznika) po nesreči fuga en caso de accidente

počásen lento ; (zamuden) tardío

stavka počasnih rok huelga f de brazos lentos
biti zelo počasen hodec (pešec) ser muy tardío en el andar

počétje

njegovo početje sus acciones f pl, sus ocupaciones f pl, su conducta f

počítniški de vacaciones

počitniški dom casa f de recreo (ali de vacaciones ali de campo)
počitniška kolonija colonia f escolar
počitniški čas tiempo m (ali época f) de vacaciones
posebni počitniški vlak tren m especial de vacaciones

počivalíšče lugar m de descanso (ali de reposo)

zadnje počivališče última morada f; tumba f

podáljšanje alargamiento m ; prolongación f ; prórroga f

podaljšanje plačilnega roka moratoria f

podelítev (licence, naslova, odlikovanja) concesión f

podelitev Nobelove nagrade adjudicación f del premio Nobel (za mir pro Paz)

podgána rata f

uničevanje podgan desratización f
strup proti podganam veneno m para matar ratas; raticida m