Franja

Zadetki iskanja

  • smart1 [sma:t]

    1. pridevnik
    ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
    figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
    pogovorno precejšen, velik

    a smart bargainer prebrisan poslovni človek
    a smart bout of toothache zelo hud zobobol
    a smart box on the ear krepka zaušnica
    smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
    a smart few precejšnje število
    smart people elegantni svet, ljudje
    a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
    a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
    the smart set elegantna, modna družba
    smart sensation občutek bolečine
    to go at a smart pace urnih korakov iti
    look smart! zbudi(te) se!
    she looks very smart ona je videti zelo elegantna
    to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

    2. prislov
    (redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

    she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

    3. samostalnik
    ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje
  • smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
    krčevit smeh der Lachkrampf
    gubice od smeha Lachfältchen množina
    nagnjenje do smeha die Lachlust
    napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
    salva smeha die Lachsalve
    bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
    iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
    Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
    zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
    človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
    ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
    od smeha vor Lachen
    odvaditi se smeha das Lachen verlernen
    pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
    umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
    valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
    zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen
  • sméšen ridicule, risible, drôle, drolatique, cocasse, comique, plaisant, amusant; (cena) dérisoire

    smešen človek un drôle d'homme (ali familiarno de type)
    to je smešno c'est à faire rire, vous me faites rire, (nesmiselno) c'est absurde
    smešen prizor scène ženski spol comique
  • sméti (smém) imperf.

    1. potere, essere permesso:
    s čim smem postreči in che cosa posso servirla
    s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
    ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

    2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
    človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
    na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
    nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più
  • smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
    klinična smrt medicina klinischer Tod
    nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
    naravna smrt natürlicher Tod
    nasilna smrt gewaltsamer Tod
    navidezna smrt Scheintod
    smrt v snegu ein weißer Tod
    smrt v valovih ein Tod in den Wellen
    smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
    smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
    smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
    figurativno socialna smrt sozialer Tod
    figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
    smrt s koso der Sensemann
    figurativno smrt za živce die Nervenmühle
    življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
    smrti des Todes, Todes-
    (100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
    angel smrt der Würgengel
    bližina smrti die Todesnähe
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    dan in ura smrti die Todeszeit
    dan smrti der Sterbetag, Todestag
    datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
    eskadron smrti die Todesschwadron
    kraj smrti der Sterbeort
    leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
    mesec smrti der Sterbemonat
    ki se ne boji smrti todesmutig
    preziranje smrti die Todesverachtung
    prijava smrti die Todesanzeige
    ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
    vzrok smrti die Todesursache
    znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
    gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
    do smrti bis zum Tod(e)
    vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
    do smrt se učimo man lernt nie aus
    pretepsti do smrti totprügeln
    kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
    bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
    grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
    na smrt zu Tode, zum Sterben
    misel na smrt der Todesgedanke
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    na smrt črtiti wie die Pest hassen
    na smrt len stinkfaul
    na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
    na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
    na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
    na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
    na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
    na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
    na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
    na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
    na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
    na smrt žalosten todtraurig
    obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
    na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
    pripravljen na smrt todbereit
    o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
    listine o smrti Sterbepapiere množina
    novica o smrti die Todesnachricht
    med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
    od smrti vom Tod
    zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
    po smrti nach dem Tod
    življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
    hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
    s smrtjo mit dem Tod
    boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
    grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
    igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
    končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
    spričo smrti im Angesicht des Todes
    v smrt in den Tod
    iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
    pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
    v primeru smrti im Todesfall
    za primer smrti auf den Todesfall
    zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
    zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben
  • snetljív (-a -o) adj. (snetjav) carbonchioso; affetto da carbone, da golpe;
    snetljiv človek nullità; canaglia
    snetljivo bogastvo ricchezza vergognosa
  • snežén snow(-); snowy

    snežni človek (jéti) abominable snowman
    snežni čevlji snowshoes pl
    snežna kepa snowball
    snežén kosmič snowflake
    snežne krplje snowshoes pl
    snežni metež blizzard, snowstorm
    snežna odeja sheet of snow, snow cover
    snežna (temna) očala snow goggles pl
    snežni plaz snowslip, snowslide, (močen) avalanche
    snežne padavine snowfall
    snežna ploha flurry of snow
    snežno polje, poljana snowfield
    snežni plug snowplough (ZDA snowplow) (tudi šport)
    snežna slepota snow blindness
    snežne razmere snow conditions pl
    poročilo o snežnih razmerah snow report
    snežni mož snowman
    snežna streha (na železniški progi) snowshed
    snežno vreme snowy weather
    snežni vihar snowstorm, blizzard
    snežna veriga snowchain, skid chain
    snežni zamet snowbank, snowdrift
  • snéžen de neige, neigeux, couvert de neige, enneigé

    snežno bel blanc comme la neige
    snežni človek (jeti) homme moški spol des neiges
    snežni metež, vihar tempête ženski spol (ali bourrasque ženski spol) de neige
    snežna očala lunettes ženski spol množine (de protection, protectrices) oontre la neige
    snežni plaz avalanche ženski spol de neige
    snežni plug chasse-neige ženski spol
    snežne razmere (conditions ženski spol množine d')enneigement moški spol
    snežna slepota éblouissement moški spol (ali aveuglement moški spol) par la neige, ophtalmie ženski spol des neiges
    snežna veriga (pri avtu) chaîne antidérapante
    snežni vrtenec tourbillon moški spol de neige
    snežni zamet amas moški spol (ali amoncellement moški spol) de neige, congére ženski spol
  • snéžen

    snežni človek (jeti) hombre m de las nieves
    snežni metež, vihar temporal m de nieve; ventisca f
    snežna opast cornisa f de nieve
    snežna očala gafas f pl de esquiador (ozir. de alpinista)
    snežni plaz alud m
    snežni plug quitanieves m
    snežne razmere condiciones f pl de la nieve
    snežna slepota oftalmía f de las nieves
    snežna veriga (pri avtu) cadena f antideslizante
    snežni vrtinec torbellino m de nieve
    snežni zamet remolino m de nieve; acumulación f de nieve; duna f de nieve
  • snežn|i [é] (-a, -o) Schnee- (barhan der Schneebarkhan, die Schnee-Sicheldüne, denzimeter der Schneeausstecher, človek der Schneemensch, goseničar das Schneefahrzeug, top die Schneekanone, greben der Schneegrat, hrbet der Schneerücken, kristal der Schneekristall, prostorni kristal räumlicher Schneestern, lizimeter das Schneelysimeter, die Schneesonde, most die Schneebrücke, prah der Schneestaub, puhalo/odmetalnik die Schneeschleuder, rezkar die Schneefräse, rezkar z odmetalom die Schneefräs-Schleuder, das Schneetreiben, žleb die Schneerinne, grablje der Schneerechen, kalota die Schneekalotte, klada/plošča die Schneescholle, mreža das Schneenetz, plast die Schneeschicht, rake die Schneegleitbahn, sipina die Schneedüne, zastava die Schneefahne, vihar der Schneesturm, plesen der Schneeschimmel, ploha der Schneeschauer, veriga die Schneekette; kislica tudi rastlinstvo, botanika der Schnee-Ampfer); Lawinen- (lopata die Lawinenschaufel, mreža das Lawinennetz)
  • snowman množina snowmen [snóumən] samostalnik
    snežak, sneženi mož

    abominable snowman snežni človek, jeti (v Himalaji)
  • sobrius 3, adv. (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

    1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

    2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

    3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.
  • sociálen (-lna -o) adj.

    1. sociale, della società:
    socialne plasti, skupine strati, gruppi sociali
    človek, socialno bitje l'uomo, essere sociale
    socialni vzpon, propad ascesa, declino sociale
    socialna nasprotja contrasti sociali

    2. (nanašajoč se na dejavnost za urejanje gmotnih, življenjskih razmer) sociale:
    socialna delavka assistente sociale
    socialno varstvo tutela sociale
    socialno zavarovanje assicurazione sociale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    polit. socialna demokracija socialdemocrazia
    lit. socialna drama, poezija dramma, poesia sociale
    psih. socialna psihologija psicosociologia
    soc. socialni darvinizem darwinismo sociale
    lit., um. socialni realizem realismo socialista
  • sodíti (-im) imperf.

    1. giudicare, processare:
    soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
    soditi komu, koga processare qcn.
    soditi zborno giudicare collegialmente
    množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

    2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
    soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

    3. giudicare, valutare:
    čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
    soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

    4. ritenere, dedurre:
    arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

    5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
    v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
    ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
    mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
    to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
    povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
  • soldier1 [sóuldžə] samostalnik
    vojak, borec
    figurativno odličen vojaški poveljnik
    navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
    sleng posušen slanik

    soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
    soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
    soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
    soldier's privilege godrnjanje
    both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
    common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
    every inch a soldier vojak od glave do pete
    fellow-soldier vojaški tovariš
    foot-soldier vojak pešak
    old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
    tin soldiers vojaki iz cina
    the Unknown Soldier Neznani junak
    to go for a soldier iti v vojake
    to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti
  • solid2 [sɔ́lid]

    1. pridevnik (solidly prislov)
    trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
    trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
    matematika tridimenzionalen, kubičen

    for a solid hour celo (polno, eno) uro
    solid arguments stvarni, tehtni argumenti
    solid capacity prostornina
    solid for sleng lojalen
    solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
    solid geometry stereometrija
    solid gold masivno zlato
    a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
    solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
    solid measure prostorninska mera
    solid number integralno število
    solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
    solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
    a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
    the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
    solid square vojska formacija enake dolžine in širine
    solid state trdno stanje
    a solid tyre polna pnevmatika, guma
    a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
    he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

    2. prislov (solidly)
    enodušno, soglasno, odločno

    to go solid biti soglasno (against proti, for za)
    to vote solid enodušno glasovati (for za)
  • solitario samoten; samotarski

    pájaro solitario (fam) odljuden človek
    vida solitaria samotarsko življenje
    solitario m puščavnik, samotarec; velik diamant; pasjansa (igra na karte); rak samotar
    hacer solitario(s) polagati pasjanso
  • solo

    A) agg.

    1. sam:
    essere, starsene solo biti sam

    2.
    da solo sam (brez tuje pomoči)
    fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam

    3.
    soli sama (v dvoje)
    cenammo soli večerjala sva sama

    4. samo:
    uno solo samo eden
    due soli samo dva

    5.
    un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
    c'è un solo Dio Bog je samo eden
    la verità è una sola resnica je samo ena
    non uno solo niti eden

    6.
    soli pl. samo, izključno:
    giornale per soli uomini časopis samo za moške

    7. sam (brez dodatkov):
    non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha

    8.
    a una sola voce v en sam glas, enoglasno

    9. glasba solo:
    suite per violino solo suita za solo violino

    B) avv. samo, le

    C) cong.

    1. samo, vendar

    2.
    solo che če le:
    darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš

    Č) m glasba solo, solist
  • something [sʌ́mɵiŋ]

    1. samostalnik
    nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet

    something else nekaj drugega
    something old nekaj starega
    something or other karkoli, to ali ono
    a certain something nekaj določenega (gotovega)
    not for something! za nič na svetu ne!
    that something man! ta prekleti človek!
    something must be done nekaj je treba storiti
    I have something for you imam nekaj za vas
    he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
    he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
    there is something in that nekaj je na tem
    it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
    he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
    I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
    he thinks himself something ima se za pomembno osebo

    2. prislov
    nekaj, malce; precéj; izredno, važno

    something like pogovorno nekaj kot
    stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
    that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
    that is something like! tako je! tako je prav! odlično!
  • sommeiller [sɔmɛje] verbe intransitif (krajši čas) rahlo spati, dremati (tudi figuré)

    tout homme a dans son cœur un cochon qui sommeille (proverbe) najbolj zadržani, rezervirani človek lahko včasih postane nespodoben