smart1 [sma:t]
1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik
a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)
2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno
she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena
3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje
Zadetki iskanja
- smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen - sméšen ridicule, risible, drôle, drolatique, cocasse, comique, plaisant, amusant; (cena) dérisoire
smešen človek un drôle d'homme (ali familiarno de type)
to je smešno c'est à faire rire, vous me faites rire, (nesmiselno) c'est absurde
smešen prizor scène ženski spol comique - sméti (smém) imperf.
1. potere, essere permesso:
s čim smem postreči in che cosa posso servirla
s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
ali smem že čestitati? posso felicitarmi?
2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più - smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben - snetljív (-a -o) adj. (snetjav) carbonchioso; affetto da carbone, da golpe;
snetljiv človek nullità; canaglia
snetljivo bogastvo ricchezza vergognosa - snežén snow(-); snowy
snežni človek (jéti) abominable snowman
snežni čevlji snowshoes pl
snežna kepa snowball
snežén kosmič snowflake
snežne krplje snowshoes pl
snežni metež blizzard, snowstorm
snežna odeja sheet of snow, snow cover
snežna (temna) očala snow goggles pl
snežni plaz snowslip, snowslide, (močen) avalanche
snežne padavine snowfall
snežna ploha flurry of snow
snežno polje, poljana snowfield
snežni plug snowplough (ZDA snowplow) (tudi šport)
snežna slepota snow blindness
snežne razmere snow conditions pl
poročilo o snežnih razmerah snow report
snežni mož snowman
snežna streha (na železniški progi) snowshed
snežno vreme snowy weather
snežni vihar snowstorm, blizzard
snežna veriga snowchain, skid chain
snežni zamet snowbank, snowdrift - snéžen de neige, neigeux, couvert de neige, enneigé
snežno bel blanc comme la neige
snežni človek (jeti) homme moški spol des neiges
snežni metež, vihar tempête ženski spol (ali bourrasque ženski spol) de neige
snežna očala lunettes ženski spol množine (de protection, protectrices) oontre la neige
snežni plaz avalanche ženski spol de neige
snežni plug chasse-neige ženski spol
snežne razmere (conditions ženski spol množine d')enneigement moški spol
snežna slepota éblouissement moški spol (ali aveuglement moški spol) par la neige, ophtalmie ženski spol des neiges
snežna veriga (pri avtu) chaîne antidérapante
snežni vrtenec tourbillon moški spol de neige
snežni zamet amas moški spol (ali amoncellement moški spol) de neige, congére ženski spol - snéžen
snežni človek (jeti) hombre m de las nieves
snežni metež, vihar temporal m de nieve; ventisca f
snežna opast cornisa f de nieve
snežna očala gafas f pl de esquiador (ozir. de alpinista)
snežni plaz alud m
snežni plug quitanieves m
snežne razmere condiciones f pl de la nieve
snežna slepota oftalmía f de las nieves
snežna veriga (pri avtu) cadena f antideslizante
snežni vrtinec torbellino m de nieve
snežni zamet remolino m de nieve; acumulación f de nieve; duna f de nieve - snežn|i [é] (-a, -o) Schnee- (barhan der Schneebarkhan, die Schnee-Sicheldüne, denzimeter der Schneeausstecher, človek der Schneemensch, goseničar das Schneefahrzeug, top die Schneekanone, greben der Schneegrat, hrbet der Schneerücken, kristal der Schneekristall, prostorni kristal räumlicher Schneestern, lizimeter das Schneelysimeter, die Schneesonde, most die Schneebrücke, prah der Schneestaub, puhalo/odmetalnik die Schneeschleuder, rezkar die Schneefräse, rezkar z odmetalom die Schneefräs-Schleuder, das Schneetreiben, žleb die Schneerinne, grablje der Schneerechen, kalota die Schneekalotte, klada/plošča die Schneescholle, mreža das Schneenetz, plast die Schneeschicht, rake die Schneegleitbahn, sipina die Schneedüne, zastava die Schneefahne, vihar der Schneesturm, plesen der Schneeschimmel, ploha der Schneeschauer, veriga die Schneekette; kislica tudi rastlinstvo, botanika der Schnee-Ampfer); Lawinen- (lopata die Lawinenschaufel, mreža das Lawinennetz)
- snowman množina snowmen [snóumən] samostalnik
snežak, sneženi mož
abominable snowman snežni človek, jeti (v Himalaji) - sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)
1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.
2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.
3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl. - sociálen (-lna -o) adj.
1. sociale, della società:
socialne plasti, skupine strati, gruppi sociali
človek, socialno bitje l'uomo, essere sociale
socialni vzpon, propad ascesa, declino sociale
socialna nasprotja contrasti sociali
2. (nanašajoč se na dejavnost za urejanje gmotnih, življenjskih razmer) sociale:
socialna delavka assistente sociale
socialno varstvo tutela sociale
socialno zavarovanje assicurazione sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. socialna demokracija socialdemocrazia
lit. socialna drama, poezija dramma, poesia sociale
psih. socialna psihologija psicosociologia
soc. socialni darvinizem darwinismo sociale
lit., um. socialni realizem realismo socialista - sodíti (-im) imperf.
1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino
2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio
3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze
4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa
5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita - soldier1 [sóuldžə] samostalnik
vojak, borec
figurativno odličen vojaški poveljnik
navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
sleng posušen slanik
soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
soldier's privilege godrnjanje
both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
every inch a soldier vojak od glave do pete
fellow-soldier vojaški tovariš
foot-soldier vojak pešak
old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
tin soldiers vojaki iz cina
the Unknown Soldier Neznani junak
to go for a soldier iti v vojake
to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti - solid2 [sɔ́lid]
1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen
for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro
2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno
to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za) - solitario samoten; samotarski
pájaro solitario (fam) odljuden človek
vida solitaria samotarsko življenje
solitario m puščavnik, samotarec; velik diamant; pasjansa (igra na karte); rak samotar
hacer solitario(s) polagati pasjanso - solo
A) agg.
1. sam:
essere, starsene solo biti sam
2.
da solo sam (brez tuje pomoči)
fare qcs. da solo, tutto da solo narediti kaj sam
3.
soli sama (v dvoje)
cenammo soli večerjala sva sama
4. samo:
uno solo samo eden
due soli samo dva
5.
un, uno solo en sam, samo eden, le eden:
c'è un solo Dio Bog je samo eden
la verità è una sola resnica je samo ena
non uno solo niti eden
6.
soli pl. samo, izključno:
giornale per soli uomini časopis samo za moške
7. sam (brez dodatkov):
non si vive di solo pane človek ne živi samo od kruha
8.
a una sola voce v en sam glas, enoglasno
9. glasba solo:
suite per violino solo suita za solo violino
B) avv. samo, le
C) cong.
1. samo, vendar
2.
solo che če le:
darai l'esame, solo che tu lo voglia izpit boš položil, če le hočeš
Č) m glasba solo, solist - something [sʌ́mɵiŋ]
1. samostalnik
nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet
something else nekaj drugega
something old nekaj starega
something or other karkoli, to ali ono
a certain something nekaj določenega (gotovega)
not for something! za nič na svetu ne!
that something man! ta prekleti človek!
something must be done nekaj je treba storiti
I have something for you imam nekaj za vas
he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
there is something in that nekaj je na tem
it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
he thinks himself something ima se za pomembno osebo
2. prislov
nekaj, malce; precéj; izredno, važno
something like pogovorno nekaj kot
stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
that is something like! tako je! tako je prav! odlično! - sommeiller [sɔmɛje] verbe intransitif (krajši čas) rahlo spati, dremati (tudi figuré)
tout homme a dans son cœur un cochon qui sommeille (proverbe) najbolj zadržani, rezervirani človek lahko včasih postane nespodoben