Franja

mueble premičen

mueble m premičnina; pohištvo, kos pohištva
mueble de radio omarica za radio
es un mueble (fig) on je ničla
muebles pl premičnine; premično premoženje
muebles americanos moderno pisarniško pohištvo
muebles forrados de piel usnjeno pohištvo
muebles tapizados tapecirano pohištvo

muet, te [müɛ, t] adjectif nem (tudi figuré, grammaire); mutast; brez besed, tih, brez glasu ali šuma; (novec, medalja) brez okolnega napisa; masculin nemi film; masculin, féminin mutec, nemec, -mka

carte féminin muette nemi zemljevid
film masculin muet nemi film
douleur féminin, protestation féminin muette nema bolečina, nem protest
rôle masculin muet nema vloga
il est sourd et muet de naissance on je gluh in nem od rojstva
être muet comme une carpe biti molčeč
rester muet d'étonnement onemeti od začudenja
être muet comme une tombe molčati ko grob
n'être pas muet biti odrezav

múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

cece múha tseste, tsetse fly
domača múha common housefly
konjska múha horsefly
mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
múha na strelnem orožju sight, bead
opikan od múh fly-bitten
onesnažen od múh flyblown
biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread

múha zoologija mouche ženski spol ; (muhavost) caprice moški spol , fantaisie ženski spol , lubie ženski spol ; (na puški) guidon moški spol , mire ženski spol

konjska muha taon moški spol (des chevaux)
mesarska muha mouche bleue (ali à viande)
španska muha cantharide ženski spol, mouche d'Espagne
na muho vzeti koga viser quelqu'un, avoir l'œil ouvert sur quelqu'un
iz muhe delati slona faire d'une mouche un éléphant (ali d'un œuf un bœuf)
ubiti, zadeti dve muhi na en mah faire d'une pierre deux coups, faire coup double
v sili vrag muhe je faute de grives on mdnge des merles

múla zoologija mule; figurativno sulks pl, sulk, sulking

majhna múla hinny
trmast kot múla (as) obstinate as a mule
jezditi na múli to go on (ali by) muleback
múlo kuhati (figurativno) to sulk
z múlo ne boš nič dosegel you'll get nowhere with your sulking
kdor múlo kuha sulker

murrain [mʌ́rin] samostalnik
veterina živinska kuga
arhaično kuga (zlasti v kletvicah)

arhaično a murrain on you! naj te kuga pobere!

muse² [mju:z]

1. samostalnik
arhaično zamišljenost, razmišljanje (over)

2. neprehodni glagol
razmišljati, razglabljati, sanjariti (on, upon o)

musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
musique du régiment polkovna godba
musique scénique spremljevalna glasba
boite féminin de musique glasbena skrinjica
chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
instrument masculin de musique glasbilo
cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
faire de la musique muzicirati
jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
lire la musique brati note
mettre en musique uglasbiti, skomponirati
c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

muzikánt musician

on je dober muzikánt he is a good musician

načíčkati to dress (someone) up; to trick out; žargon to doll up

načíčkati se to put on one's finery; to spruce oneself up

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

načŕt plan; project; scheme; design; (osnutek) draft, draught

brez načŕta without a fixed plan
po načŕtu according to plan
načŕt pogodbe draft of a contract
učni načŕt syllabus, curriculum
zakonski načŕt bill
načŕt namakanja irrigation scheme
to je šele v stadiju (fazi) načŕta it is not yet out of the planning stage, it is still on the drawing board
delati načŕte to make plans, to plan
izmisliti načŕt to think out a plan
napraviti, zasnovati načŕt to make a plan
izvesti načŕt to carry (ali to follow) out a plan
ne gre mi v načŕt it does not suit my plan
kovati nove načŕte to devise (ali to form) new plans
prekrižati, zmešati komu načŕte to upset someone's plans, pogovorno to upset someone's apple-cart
opustiti načŕt to drop a plan
moj načŕt je padel v vodo my scheme has come to grief (ali arhaično to nought)
vztrajati pri svojem načŕtu to stand by one's plan
odkriti svoje načŕte to disclose one's plans
izdelati načŕt to work out a plan
zmesti načŕte to disarrange (ali pogovorno to mess up) someone's plans
ne doseči načŕta to fail to achieve one's target

nadárjen talented; gifted

zelo nadárjen of great talent
zelo nadárjeno deklè a girl of great talents
biti nadárjen za jezike to have a gift for languages
nisem nadárjen za glasbo I have no talent for music
on je nadárjen za risanje he has a talent for drawing

nàdati -ām
I.
1. dodati: nadati komu još jedan zadatak
2. dati: nadati komu pomoći
3. ekspr. zagnati: nadati viku
4. ekspr. spustiti se v beg: on nadade prvi on je začel prvi bežati: nadati u bekstvo; nadade preko polja, uz potok ucvrl jo je čez polje, ob potoku
5. prasniti: nadati u smijeh
II. nadati se
1. ponuditi se: nadala mi se prilika
2. spustiti se v beg za kom: naši se nadali za njima u potjeru
3. začeti: nadade se snažno smijati, smejati

nadenj (nad njega) über ihn, darüber
| ➞ → on

nadkríliti to surpass; to transcend

on nadkriljuje vse v spretnosti he outstrips everybody in skill
nadkríliti koga to stand head and shoulders above someone

nadlegováti to molest, (motiti) to trouble, to bother, to annoy, to worry, to pester; pogovorno to plague; to vex; (nehoté) to inconvenience, to disturb; (s prošnjami) to importune

nadlegováti koga z vprašanji to ply someone with questions
če vas ne nadlegujem if I'm not being a nuisance (ali a bore)
obžalujem, da vas toliko nadlegujem I'm sorry to give you so much trouble
oprostite, da vas še enkrat nadlegujem excuse my troubling (ali bothering) you once more
ne nadleguj me kar naprej! don't keep on bothering me!

nadstrópje floor; storey, ZDA story

najvišje nadstrópj top door
v prvem nadstrópju on the first floor, ZDA on the second floor
v katerem nadstrópju? on which floor?

nag (oseba) naked; nude; unclothed; (telo) bare

popolnoma nag stark naked, in one's bare skin; in the buff
čisto nag (as) naked as when he was born; without a stitch of clothing (on)
sleči do nagega koga to strip someone naked, to strip someone to the buff