Franja

Haemimontus (Aemimontus) -ī, m Hajmimónt (Ajmimónt), kraška pokrajina ob Hajmosu (gl. Haemus) za časa poznih rim. cesarjev: Amm., Vop. Od tod njeni preb. Haemimontānī (Aemimontānī) -ōrum, m Hajmimontci (Ajmimontci): Amm.

haereō -ēre, haesī, haesum (haereō iz haeseō)

I.

1. viseti, držati se česa, prije(ma)ti se česa, (ob)tičati, trdno stati, (ob)sedeti, sloneti, lepéti: frondes male haerentes O. tresoče se listje, haeserunt radice (s korenino) pedes O., quod haeret apte H. kar se trdno drži skupaj, terra radicibus suis (s svojimi koreninami) haereat Ci., si … hic terminus haeret V. če … ta meja (cilj) trdno stoji, če je … trdno določen(a), — nespremenljiv(a), nec enim est, quod existimes septem sola discurrere, cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), haeret amica manus Stat., (= in ancipiti pietas constituta, quid potius faceret, ignorabat), haerentibus membris (sc. metu) T. Kje? na —, ob —, pri —, v čem?
a) z abl.: flamma postibus haesit V. ali ferrum ossibus haesit O. je obtičalo, genua amplexus genibusque volutans haerebat V., haerent parietibus scalae V. so prislonjene na … , haeret pede pes V. noga se drži noge, navis haeret litore V., h. equo H. ali asello O. trdno sedeti na … , amplexibus alicuius O. koga trdno objetega držati, collo ducis O., osculo L. ob ustih viseti, duabus haerentes hastis L., os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., haerent viscera curribus Val. Fl., ratis vadis immobilis haesit Sil.
b) z loc.: haeret humi cornus Sil., specus haeret humi Sil. leži.
c) s praep. a) z in z abl.: pugnus in mālā haereat Ter., tela in tuis pulmonibus et visceribus haerebant Ci., h. in equo Ci. (prim. zgoraj h. equo), quae (tela) cum in … scuto haesissent L., male in pede calceus haeret H. mahedra, cuspis in tergis visa est haerere O., in patris cervice haerens O. ki visi ob očetovem vratu = ki objema očeta, h. in gremio Iasonis O., haerens in pectore coniunx Val. Fl., classis in vado haerebat Cu. je bilo obtičalo, h. in vestigio Cu. ne ganiti se z mesta, h. in complexu alicuius Q. (prim. zgoraj h. amplexibus alicuius); pren.: h. in visceribus Graeciae L., malum haeret visceribus civitatis L., malum haeret in medullis populi Ci., infixus haeret animo dolor Ci., nec haerere in animis sollicitudinem oportet Ci., quae (memoria) … in omnium gentium sermonibus ac mentibus semper haerebit Ci. bo ostal, se bo ohranil, quippe cui in animo haeserat (z ACI) S. ker je bil trdno prepričan. b) z drugimi praep.: linguae ad radices haeret stomachus Ci., haeret ad ora ducis Val. Fl., intra vaginam gladius haeret Q.
c) z dat.: gubernaculum … , cui datus haerebam custos V., qua levis haeserat alae … sagitta O., haerens tabulae Hier. (o brodolomcu).

2. metaf.
a) kje neprestano (trdno) tičati, — sedeti, — ležati, — stati, — biti, — prebivati, — muditi se: hic haereo Ci., foliis sub omnibus haerent (Somnia) V., ne scopulis haererem semper in isdem O., fontibus et fluviis haerent O., h. circa muros urbis, in obsidione castelli Cu., rupibus, Caudinis faucibus Sil.
b) viseti na kom kakor klop, prijeti se —, držati se koga kakor klop, obešati se na koga, ne ganiti se od njega, vztrajati pri; z dat., abl., s praep., pa tudi abs.: Antores haeserat Euandro V., Venus et illi semper haerens puer H. njen neločljivi deček spremljevalec, potest hoc homini huic haerere peccatum? Ci., haeret imago menti O. stoji pred dušo, haeremus cuncti superis Lucan., haeret ager Mario Mart. ostane Mariju, rursus … haesurum portis Poenum Sil. zopet se bo … približal, obtinenti Africam comes haeserat Plin. iun., h. lateri alicuius Plin. iun., Iust., Amm., h. apud aliquam (meretricem) Pl., comes haeret Mart.; v sovražnem smislu h. in tergo, in tergis ali samo tergis alicuius obešati se komu na vrat, viseti mu na glavi: haerens in tergo Romanus L., in tergis … fugientium haesurus Cu., in tergis nostris Scythae haerebunt Cu., se cum exercitu tergis eorum haesurum T.
c) (le) privesek —, zadnji biti, privesiti se: ne in turba quidem haerere plebeium quemquam L., conviva nec ultimus haesi Mart.
č) v (pri) čem ostati, — vztrajati, od česa ne odnehati, — ne odtrgati se, ne (i)znebiti se česa, ne odkrižati se —: in amorem haerere apud … fidicinam Pl., h. in iure ac praetorum tribunalibus Ci., in eadem sententia Ci., in causa semper Ci., aut ducunt lanas … aut haerent telae O. ali se pa pri statvah mude, h. circa libidines Suet.; pren.: h. in oculis Ci. vedno pred očmi biti, in vultu patris O. oči upirati v očetov obraz (v očeta), patriis in vultibus haerens O., in virgine haeret O. devica ga mika, nase veže, visae cupidine virginis haeret O. dolgo in željno gleda devico.

II.

1. obstati, zastati, obtičati: adspectu territus haesit continuitque gradum V., vox faucibus haesit V., lingua haeret metu Ter., ter tecum conata loqui ter inutilis haesit lingua O.; preg.: in luto h. Pl. v blatu tičati = v zadregi biti, sed aqua haeret, ut aiunt Ci. ali in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. (gl. rekla pod geslom aqua), haeret in salebra Ci. (gl. salebra); pren.: haesit in illis poenis, quas … Ci. obtičal je v oni kazni = zadela ga je ona kazen, repetundarum criminibus haerebant T. bili so zapleteni v …

2. metaf.
a) zastati = zadržan —, oviran biti, (pre)nehati: res haeret Pl., haeret hoc negotium Pl., fama adulescentis haesit ad eas metas Ci., Hectoris manu victoria Graiûm haesit V., amor haesit O.
b) v zadregi biti, ne znati si pomagati, pomišljati se, omahovati: haererem … , nisi tu me expedisses Ci., haerere homo, versari, rubere Ci., h. in nominibus Ci. imen ne moči uganiti, haerebat nebulo; quo se verteret, non habebat Ci., inter hanc et illam haereo O., haerere primo, deinde pavescere T., merito haesisti (= dubitasti) Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haereo, quid faciam Ter., haeret, an haec sit O.

halb pol (ein halber Meter/Liter) pol metra/litra, die halbe Nacht pol noči; die halbe Welt pol sveta; auf halbem Wege na pol poti; um halben Preis za pol cene; es ist halb 3 je pol treh; um halb 3 ob pol treh; eine Halbe Note Musik polovinka; (nicht ganz) napol (halb offen napol odprt, halb leer napol prazen) , polovičen (mit halber Geschwindigkeit s polovično hitrostjo) ; mit halbem Herzen brez vneme, samo napol; auf halb und halb pol-pol

haleine [alɛn] féminin sapa, dih

haleine forte, mauvaise neprijeten duh iz ust
hors d'haleine zasopel, brez sape
sans haleine čisto izčrpan
tout d'une haleine vse v eni sapi
ouvrage masculin de longue haleine dolgotrajno delo
courir à perdre haleine na vso moč teči
être en haleine biti v polnem delu
perdre haleine ob sapo priti
prendre haleine sapo loviti, zajeti
reprendre haleine spet k sapi priti, oddahniti si
tenir quelqu'un en haleine držati koga v napetosti, negotovosti o nadaljnjem razvoju dogodkov, pritegovati njegovo stalno pozornost

Halēsus (Halaesus, Alēsus) -ī, m Haléz (Aléz),

1. potoček pri sicilskem mestu Halezi, ki je mirno curljal, ob igranju na piščal pa naraščal: Col. poet.

2. kot moško ime
a) Agamemnonov potomec, ki je sezidal Falerije (Falerii): O., Agamemnonius Halaesus V.
b) neki Lapit: Emathii spoliis armatus Halesi O.

Haliartus -ī, f (gr. Ἁλίαρτος) Haliárt, bojot(ij)sko mestece ob južni obali Kopajskega jezera (Cōpāis palus): N., L., Plin., Stat. Od tod preb. Haliartiī -ōrum, m (gr. Ἁλιάρτιοι) Haliartčani: L.

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

hart trd; Formulierung, Farbe, Gegensatz: oster, (streng) strog, Kampf, Winter, Gegensatz: hud, Zeit, Leben: težak, Röntgenstrahlen: močan; harter Gaumen trdo nebo; eine hart [Nuß] Nuss trd oreh; hartes Brot trd kruh; harte Hand trda roka; hartes Herz trdo srce; harte Droge trda droga Adverb hart an etwas tik ob; hart auf hart na nož; hart auf hart gehen iti zares, biti hudo (je hudo); hart ankommen delati težave; hart im Nehmen sein mnogo prenesti

Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.

2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.

3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.

4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.

5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.

6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid.

hasta do

hasta dentro de una semana šele v enem tednu
no me levanto hasta las ocho vstajam šele ob osmih
hasta después, hasta luego, hasta pronto, hasta más tarde na skorajšnje svidenje!
hasta una legua de allí kako miljo odtod
hasta más no poder v najvišji možni meri
se olvidó hasta decirle groserías spozabil se je tako daleč, da mu je rekel grobosti
le golpearon hasta matarle do smrti so ga pretepli
hasta que dotlej da, dokler ne
hasta que vuelva dokler se ne vrne
hasta que lo dijo dokler ni tega končno rekel

hate¹ [héit] samostalnik
poetično sovraštvo, mržnja

sleng morning hate obstreljevanje ob zori
hate tunes pesmi sovraštva

Haupt, das, (-/e/s, Häupter) glava; der Familie, Kirche usw.: poglavar; Baukunst, Architektur beim Bogen: čelo; beim Berg: vrh; jemanden aufs Haupt schlagen figurativ dati (komu) eno po nosu; eins aufs Haupt kriegen dobiti jo po nosu/po glavi; zu Haupten ob vzglavju, za vzglavjem; an Haupt und Gliedern temeljito, od vrha do tal

Häuschen, das, hišica; (Abort) stranišče; figurativ aus dem Häuschen sein biti čisto iz sebe; aus dem Häuschen geraten izgubiti ravnotežje, izgubiti živce; aus dem Häuschen bringen spraviti iz ravnotežja/ob živce

hehetáti se to giggle, to titter, to snicker, to snigger, to chuckle

hehetal se bo ob našem porazu he will chuckle over our defeat

helar v led spremeniti, oledenti; zmrzniti, oledeneti

hiela zmrzuje
eso hiela el corazón človeku otrpne srce ob tem
helarse de frío otrpniti od mraza
helarse zamrzniti

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Helernus -ī, m Helérn, log ob Tiberi: lucus Helerni O.

Helicē -ēs, f (Ἑλίκη)

1. Hélika
a) primorsko mesto v Ahaji, ki se je ob potresu l. 373 pogreznilo v morje: O., Sen. ph., Plin.
b) ena izmed Danaid: Hyg.

2. ozvezdje Veliki medved, Veliki voz: Ci., O., Lucan., Val. Fl.; meton. = sever: Sen. tr.

Hellēspontus -ī, m = Hellēs pontus, gl. Hellē (Ἑλλήσποντος = Ἕλλης πόντος) Helino morje, Helespónt

1. (zdaj Dardanele, Dardanelska morska ožina med traškim polotokom in Malo Azijo); to ožino je prečkal Kserks, ko je šel nad Grke: Ci., N., L., Cu., Plin., Suet., Iust., longus in angustum qua clauditur Hellespontus O.

2. primorska dežela ob Helespontu na evropski in azijski strani: oppidum est in Hellesponto Lampsacum Ci., negotia in Lampsaco Ci. ep., Alcibiades … receperat Ioniam, Hellespontum N., Phrygiam minorem Hellesponto adiunctam Cu., Hellesponti regiones Iust.; po skladu mestnih imen: Pausaniam … Hellespontum miserunt N., Hellespontum copias traiecit N., Aemilium Scaurum … Hellespontum … misit L.; meton. = preb. te dežele, Helespontčani: defecerat Samus, descierat Hellespontus N. — Od tod

I. adj.

1. Hellēspontiacus 3 (Ἑλλησποντιακός) helespontski: Priapus V. (rojen in čaščen v helespontskem Lampsaku), aquae O., proelia Amm.

2. Hellēsponticus 3 helespontski: Sibylla Varr. ap. Lact., fretum Mel., satrapia Iul. Val.

3. Hellēspontius 3 (Ἑλλησπόντιος) helespontski: ora Cat., Sibylla Lact.; subst. Hellēspontius -ii, m Helespontčan, prebivalec ob Helespontu: Ci. ep., v pl.: Plin.

— II. subst. Hellēspontiās -ae, acc. -an, m (Ἑλλησποντίας) = caeciās: Plin.

Helviī: C. ali Helvī: Plin. -ōrum, m Hélvijci, keltsko pleme ob desnem bregu spodnjega Rodana; njihovo glavno mesto je bilo Alba Helvōrum ali Alba Helvia Helvijska Alba: Plin. — Od tod adj. Helvicus 3 helvijski: vinum Plin.